Sklicevanje na antifašizem je dandanes v Sloveniji zelo problematično

Za nami so praznovanja 70 obletnice konca 2. svetovne vojne, ki so bila na prireditvah državne ravni pripravljena na dostojni, sodobni ravni.  Razne lokalne manifestacije, od megalomanskih mestnih do manjših vaških pa je marsikje zaznamoval arhaičen, z ideologijo in miselnostjo nekih drugih časov prežet pristop k počastitvi te obletnice.

Prav v luči tega avtor Roosevelt opozarja na zelo problematičen diskurz “antifašizma”, ki se pri nas še vedno pogosto uporavblja v javnih izjavah, manifestacijah in delovanju. Resda je bil Mussolinijev fašistični sistem eden glavnih nasprotnikov zaveznikov v 2. svetovni vojni, a opletanje z antifašizmom se je razvilo predvsem v Sovjetski zvezi po napadu Nemčije nanjo in je bilo izrazito prežeto z ideološkim pridihom.

Za razumevanje tega se je potrebno zavedati, da sta bila Hitler in Stalin skoraj dve leti vojne tesna zaveznika in sta si delila Evropo, po za Stalina nepričakovanem napadu Nemčije pa se je plošča obrnila. Pojem “fašizma” je tedaj komunistična komintarna prenesla na ideološki nivo, saj z njim ni označevala le fašistov, ampak so z njim etiketirali vse po vrsti: politične nasprotnike, bogate meščane, ugledne javne osebnosti.

“Zaradi vseh teh žrtev, ki jih je komunistični režim zatiral pod pretvezo »boja proti fašizmu«, je sklicevanje na antifašizem zelo problematično, zlasti, če ga uporabljajo nekdanji komunisti ali njihovi politični nasledniki. Fašist namreč dolgo ni bila samo ideološka oznaka niti zgolj politična zmerljivka, temveč etiketa, ki je služila za legitimacijo političnega zatiranja,” pojasnjuje avtor.