Škof Gregorij Rožman: pastirjeva vrnitev po 68. letih

“V soboto 13. aprila, se bo simbolično sklenilo najbolj travmatično obdobje slovenske zgodovine. Zemeljski ostanki 29. rednega ljubljanskega škofa bodo po letu 1959 končno počivali v slovenski zemlji. Na nek način se bo izgnani, preganjani in časti oropani škof, simbolično vrnil domov. V svojo domovino. Med svoje ljudi.”

S temi besedami Jože Bartolj začenja razmišljanje o družbeno-človeških dimenzijah vrnitve posmrtnih ostankov za mnoge kontroverznega škofa Gregorija Rožmana v domačo zemljo.

Zaveda se, da bo tudi najosnovnejša civilizacijska norma – pravica do groba, za nekatere sporna in bo sprožila izbruhe ideološke nestrpnosti.

Vzdušje razklanosti in kulturnega boja, ideoloških krilatic in podobne navlake se bo bržčas nadaljevalo, kljub temu pa Bartolj upa, da bo simbolno pospešil reševanje vprašanja pietetnega pokopa nepokopanih žrtev množičnih grobišč, ki prav tako čakajo, da bodo našli svoje mesto zadnjega počitka v za to primernih kostnicah.