Ko si Slovenec leta – brije noge

(Piše: Sanja Leban) Na uradni spletni strani izbora Slovenke leta je zapisano, da gre za priznanje za posebne ženske, pogosto neopažene, največkrat premalo cenjene. Poslanstvo akcije ‘Slovenka leta’ naj bi zato vseskozi bilo: iskati, predstavljati in nagrajevati posebno žensko energijo, ki rojeva, navdihuje ter navdušuje.

Me prav zanima, kje v zgoraj napisanem se najde Katarino Kresal. Zagotovo bi jo zelo težko označili za neopaženo, tudi premalo cenjena se mi ne zdi, kar se navdiha tiče pa – ja, okej, če bi bila stara 15 let in bi si želela postati politična Barbi, bi mi Katarina Kresal zagotovo lahko nudila kvaliteten navdih. 

Še bolj čuden od Delovega izbora Slovenke leta je Dnevnikov izbor Slovenca leta. Nikjer sicer ne najdem natančnega pojasnila, po kakšnih kriterijih se meri kvaliteta naj Slovenca, a vse skupaj ima zagotovo nekaj opraviti s političnimi funkcijami, saj je vsa leta izbora ta naslov skorajda po pravilu pripadel predsedniku države (Milan Kučan je nesporni rekorder v številu osvojenih naslovov), vmes se je uspelo vriniti le dvema športnikoma in enemu metropolitu. No, letos, ne le, da so politiki izgubili na celi črti, tudi moškim ni šlo najboljše – zmagala je ženska, Petra Majdič.

Oba izbora sta letos (milo rečeno) presenetila; V prvem primeru je glas ljudstva (recimo, da verjamemo v to) šel najmanj ljudski med kandidatkami, v drugem pa se je prvič zgodilo, da so bralci hladne moške (politične) obraze zamenjali za kraljico ljudskih src, športnico in žensko.

Človek si ne more kaj, da se ne bi vprašal; Kdo je tu padel na glavo? Medijske hiše, bralci ali kar oboji? Ko k obema izboroma največjih medijskih hiš dodamo še kak obraz leta (kar je, čisto mimogrede, spet Katarina Kresal) in pomislimo še na malo morje drugih izborov (od športnika leta do vseh vinskih kraljic, misic, viktorjev in lestvic naj politikov), se lahko vprašamo tudi: Kakšno težo sploh (še) imajo tovrstni izbori in komu koristijo?

Zagotovo zmagovalki leta – Katarini Kresal. Kot političarka se ne bo nikoli branila dodatnih točk in prepričana sem, da je marsikatera redna (beri; povprečna) bralka Jane po izboru njene najljubše revije dobila občutek, da je gospa Kresal mini slovenska mati Tereza, ki zdravi na smrt bolne ali pa vsaj rešuje pse iz zavetišč.

Malo manj bo naziv Slovenec leta verjetno koristil Petri Majdič. Če odštejemo predpostavko, da ji tovrsten naslov laska, močno dvomim, da bodo sponzorji po novem kaj bolj velikodušni do nje, kar bi verjetno bila za Petro edina uporabna posledica izbora. Koliko je lahko pozitivno dejstvo, da žensko razglasijo za moškega leta, si niti ne znam predstavljati.

Glede na to, da je izborov naj nečesa vse več, je jasno, da edino korist v vsem skupaj vidijo mediji. Ob bogokletni misli, da so nekateri plačani za to, da so nekateri drugi okronani, je edina razlaga, ki jo še vidim, prepričanje medijskih hiš, da jim v nekem trenutku koristi razglašanje slavnega za še bolj slavnega. Po tej teoriji bi morali uredništvi Jane in Nedeljskega dnevnika pridobiti vsaj nekaj novih pokroviteljev ali pa bralcev. Ali je temu tako, vedo samo v omenjenih uredništvih. Meni se zdi, da medijske hiše skozi tovrstne izbore predvsem – izgubljajo.

Katarina Kresal po nobeni logiki, zgodovini, praksi ali pa prej navedenih poslanstvih akcije Jane ne sme biti Slovenka leta. Če delaš izbor Slovenca leta, ne smeš dopustiti, da se med kandidati, kaj šele na zmagovalnem odru, znajde – ženska. Če se sploh greš kakršenkoli izbor, je fino, če veš, kako in zakaj izbiraš.

Izvedba izbora, kjer prekršiš svoja lastna, čeprav nenapisana, pravila, izvedba izbora, ob katerem se večina praska po glavi in kjer je vprašanje, kaj hudiča nam je tega treba, ni najbolj redko, pač ne more prispevati h kredibilnosti kateregakoli medija ali medijske hiše in takole, na pamet, bi rekla, da niti na bralce ne vpliva preveč dobro.

Vse skupaj namreč še najbolj spominja na izbore najlepše Slovenke v zadnjih letih, ko, roko na srce, nihče več ne ve, kdo je sploh uradno najlepša Slovenka, kako in kdo jo izbira, in nenazadnje – kdo jo sploh ima pravico izbirati. Samo še vprašanje časa je, kdaj bodo vsa lokalna glasila začela izbirati naj slovensko kmetico, naj kuharico Slovenije, najlepšega slovenskega mesarja in najbolj postavnega vodovodarja. Potem lahko vskoči še Kanal A ali POP TV in posname nov ‘reality show’, kjer se vsi pomerijo med sabo in končno ugotovimo, kdo je v resnici naj Slovenka in kdo naj Slovenec. Potem ju pošljimo še na vsa svetovna lepotna tekmovanja in upajmo, da s svojo vsestranskostjo osvojita še kak vesoljni naslov.

Če neham pretiravati in zaključim: Včasih je izbor Slovenke leta dejansko imel svoje poslanstvo, kriterije in posledično tudi svojo težo. Izbor Slovenca leta nikoli ni bil tako ‘srčen’, kot so lahko srčne mame, ki berejo ‘najboljšo prijateljico’, je pa praviloma prepoznal politični obraz leta in njegovo prepoznavnost potrdil. Letos sta obe medijski hiši, Delova in Dnevnikova, usekali popolnoma mimo. Glasovi gor ali dol.

Zavoljo njihove kredibilnosti jim toplo priporočam, naj naslednje leto premislijo, zakaj in kako izbirajo, sicer je bolje, da po vzoru katere od bolj rumenih ustanov raje organizirajo resničnostni šov ob katerem se bomo Slovenci, baje narod voajerjev, vsaj iskreno lahko nasmejali … ali pa – zgražali.

Sanja Leban

Sodelujte v anketi Drugega sveta o smiselnosti raznih izborov Slovencev/Slovenk leta (levi stolpec)

Sanja Leban – Zloba je ena najpriljubljenejših slovenskih blogerk. Primorka, živeča v Ljubljani je širše spletno bralstvo pridobila z vsebinsko pronicljivimi in stilsko dovršenimi komentarji aktualne družbene realnosti. Obiščite jo na www.zloba.si.
.