Slovenija ima kvalitetno javno šolstvo. Res?

Glavnega sindikalista SVIZ Branimirja Štruklja pogosto slišimo vpiti o tem, kako se bori za ohranjanje kvalitetnega javnega šolstva v Sloveniji. Zanimiva je samoumevnost predpostavke, v katero javno nihče ne izraža pomisleka – je slovensko javno šolstvo res kvalitetno?

Če da, po katerih kriterijih? Morda pa ugledu diplom, pridobljenih na naših univerzah, ki bi študentom pomenile dodano vrednost pri iskanju služb doma in v tujini? Morda pa kvaliteti izobraževanja, kjer se posamezen profesor temeljito posveti vsakemu študentu posebej pri njegovem strokovnem napredku? Morda po vzorni disciplini in delovni vnemi v osnovnih in srednjih šolah, kjer so učitelji avtoritete in učenci pridno sledijo pouku?

Matjaž Steinbacher meni, da smo v Sloveniji daleč od tega, saj je slovenski svet izobraževanja obrnjen na glavo. Tako študentu, ki se vpiše na fakulteto ni primarni cilj, kako do kvalitetnega znanja in ugledne diplome, ampak kako čim lažje do visokošolskega/univerzitetnega naziva, saj šteje papir, ne pa na kateri šoli je pridobljen.

(V DS anketi – desni stolpec spodaj – vas sprašujemo, kako ste zadovoljni s slovenskim javnim šolstvom)