Spor med gospodarstveniki in sindikati: kdo dela v dobro Slovenije?
Cerarjeva vlada je še ena več v seriji oblastnih koalicij, ki je za ceno socialnega miru popustila sindikatom pri krpanju proračunskega primanjkljaja. To je gospodarstvenike tako razjezilo, da so protestno zapustili pogajanja o socialnem sporazumu, saj se bodo manjkajoča sredstva očitno spet iskala z obremenjevanjem gospodarstva.
Spor med različnima vizijama razvoja Slovenije je star in se vleče še od časa prve Janševe vlade, ko so leta 2007 sindikati na ulici preprečili ambiciozno zastavljene reforme takratne oblasti. Sindikati so blokirali tudi vse kasnejše poskuse treh naslednjih vlad.
Slovenija tako za razliko mnogih drugih držav resnih strukturnih reform še ni izvedla, prav v ohranjanju stasusa quo pa gospodarstveniki vidijo glavne razloge za vse večje nazadovanje naše države v primerjavi s Češko, Poljsko, Slovaško in primerljivimi nekdanjimi eksoti.
Sindikati po drugi strani trdijo, da s svojimi trdnimi stališči Slovenijo rešujejo pred navalom “neoliberalizma” in privatizacije, ki naj bi uničila delavstvo in državo. Po drugi strani pa se otepajo prevzetja odgovornosti za trenutno situacijo v državi.
O tem, kdo s svojimi stališči, dejanji in politiko dela v dobro Slovenije – sindikati ali gospodarstveniki, se mnenja razlikujejo tudi med blogerji.
Amsel denimo meni, da gre krivce iskati med agresivnimi in napadalnimi gospodarstveniki, avtor bloga Neue Expres pa po drugi strani cinično piše o “štrukljevščini”.
(V DS anketi – desni stolpec spodaj – vas sprašujemo, čigavo razvojno vizijo Slovenije podpirate v sporu med sindikati in gospodarstveniki.)