Strukturne reforme pomenijo zmanjšanje razbohotenih privilegijev
Če bi bila Slovenija »idealna«, bi imeli avtocesto do Slovenj Gradca, univerzo v Novem mestu, samske ženske bi lahko bile deležne oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), in študentsko delo bi bilo neobdavčeno. Kaj imajo skupnega zgornje, sicer raznolike želje, se sprašujejo v Finančnem periskopu.
Menijo, da kažejo to, da gre za partikularne interese ozkih skupin, ki svoj interes prikazujejo kot pravico, ki jim jo je okolica dolžna zagotoviti in financirati.
Seveda pa zgoraj omenjeni “pravici” nista edina primera sklicevanja na domnevno diskriminacijo in tarnanje o domnevnih »posegih v pridobljene pravice«.
Naštejejo jih v nadaljevanju zapisa in se navežejo tudi na strukturne reforme s katerimi naj bi Slovenija odpravila razvojni zaostanek in pomenijo zmanjšanje razbohotenih privilegijev ali neizvajanje projektov, ki so bili načrtovani v boljših časih, pa si jih družba danes ne more privoščiti.
Ob tem pa je žalostno, da čeprav je tistih, ki bi jim reforme koristile, več od onih, ki bi se jim privilegiji zmanjšali, so privilegiranci agresivnejši in praviloma uspejo spremembe blokirati.