TV Dnevnik v dobi interneta
Ob ogledu posnetka očitno pijanega gosta v informativni oddaji Odmevi nam takoj pridejo na misel reči kot: kakšna sramota, kako si lahko nekdo dovoli kaj takega, to je nedopustno itd. Ampak na vso stvar lahko gledamo tudi drugače: Grafenauer je s tem dejanjem na posmehljiv način prikazal (ne vem sicer, če je bil to njegov namen) dejansko stanje informativnih oddaj takšnega tipa pri nas.
»Poslanstvo« informativnih oddaj tipa TV Dnevnik oziroma 24 ur naj bi bilo informiranje gledalcev o dogodkih doma in po svetu. Dolga leta je njihova vloga dejansko bila takšna, ljudem je Dnevnik predstavljal glavni vir informacij. Seveda ne gre pozabiti tudi vloge časopisa, ampak v Dnevniku so lahko gledalci izvedeli za sveže dogodke, ki so se zgodili tekom dneva, za razliko od časopisa, kjer so lahko brali o dogodkih preteklega dne.
V današnjih časih informativne oddaje izgubljajo primarno vlogo informiranja na račun interneta, kjer lahko izveš za dogodke doma in po svetu skoraj v istem trenutku kot so se zgodili (še posebej zaradi vedno večje blogerske skupnosti). Ampak namesto da bi informativne oddaje pridobile gledalce tako, da bi ponudile kaj novega, drugačnega, se mi zdi, da vztrajajo pri starem preverjenem konceptu podajanja informacij pridobljenih od tiskovnih agencij.
Dejstvo, ki se ga je potrebno zavedati je, da je TV Dnevnik oddaja, katere namen je pridobiti čimvečjo gledanost (še posebej v zadnjem času ob porastu konkurenčnih informativnih oddaj). In to je najlažje doseči z bombastičnimi prispevki, ki razkrivajo določene nepravilnosti oziroma korupcijo (zadnji primer: Sova). Ta novica je potem glavna tema oddaje še dva tedna, tako da se nam zdi, kot da se v tem času ne bi dogajalo nič tako pomembnega. Prav tako pa je vsakodnevno v »ponudbi« tudi serija katastrof, bombardiranj, streljanj po svetu; doma, kjer vsega tega pač nimamo, pa je treba poročati o prometnih nesrečah, družinskih ali sosedskih umorih itd.
Za bolj zahtevne gledalce, ki želijo slišati tudi kakšno strokovno mnenje, pa poskrbijo t.i. »strokovnjaki«, ki poročila podkrepijo s strokovnim argumentiranjem. Problem je, da vedno nastopajo bolj ali manj isti ljudje – tisti, ki naj bi veljali za strokovnjake na svojem področju (vprašanje, po katerem merilu) oziroma v večji meri tisti, ki bodo čimbolj zanimivi za gledalce. Še posebej priporočljivo je povabiti dva strokovnjaka/komentatorja, ki si v svojih mnenjih nasprotujeta, saj lahko tako pride do konflikta, ki bi vsekakor privabil gledalce.
Včasih sem bil tudi sam prepričanja, da je TV Dnevnik nekakšno okno v svet, ki širi obzorja in te informira o dogajanju okoli tebe. Ampak sčasoma sem ugotovil, da v bistvu ne ponuja nič takega, kar ne bi mogel najti sam na internetu. Veliko raje pogledam npr. Vesti na Vesti, kjer je informiranje gledalca vsaj zabavno.
Marko Šuster