V veri ni prostora za razum

Filozof in teolog sv. Anzelm iz 11. stol. je svoje delo naslovil “Fides quaerens intellectum” oziroma vera ali verovanje, ki išče ali terja svoj um, se pravi umevanje samega sebe. Ta krilatica, ki je pozneje postala najbolj razširjena opredelitev teologije, je, kot pravi Aleš na blogu Urbana profanost, “čisti absurd oziroma hommage temu, kako organizirane religije funkcionirajo”. Pogojeno si, kot piše, želi nepogojenosti, ker ga njegova pogojenost omejuje. Pa verjetje in razumevanje? Da bi popolnoma razumel, da bi verjetje lahko postalo vera, bi moral že v osnovi verovati, zato ne morem nikdar razumeti.