Vancouver 2010 – športni vrhunec leta

(Piše: Boštjan Leskovar) Le še nekaj dni nas loči do začetka zimskih olimpijskih iger in  športnega vrhunca letošnjega leta. Vem, da me bo hitro kdo spomnil na svetovno prvenstvo v nogometu, ki nas čaka poleti. Res je, nogomet bo imel večjo gledanost, združil bo praktično ves svet, obrnilo se bo veliko več oglaševalskega denarja,  morda bodo naši nogometaši naredili Sloveniji večjo promocijo kot vsi potencialni dobitniki medalj v Vancouvru. Vseeno vztrajam na tem, da so olimpijske igre največji športni dogodek.

Zimska olimpijske igre so bile vedno v senci poletnih.  Mednarodni olimpijski komite se je leta 1992 odločil ločiti zimske in poletno igre, ki se od leta 1994 izmenjujejo vsaki dve leti. V ozadju te odločitve so bili zagotovo tudi marketinški razlogi. Kljub temu je zanimivo dejstvo, da se medijske pravice prodajajo še vedno v paketu – zimske in poletne igre skupaj. Glavni razlog je zagotovo ekonomski – večji zaslužek MOK-a. ZOI so torej nekakšen neločljiv »mlajši brat« poletnih iger in razmerje se bo le stežka spremenilo. Osnovni razlog je enostaven, zimski športni so značilni za severno poloblo našega planeta. Konkurenčnost še zdaleč ni tako velika kot v nekaterih drugih poletnih športnih, posledično se je razvilo manj športov. Pomen zimskih športov pa povečuje dejstvo, da se z njimi ukvarjajo predvsem v razvitih okoljih in da ti zimski športi generirajo tudi veliko zimskega turizma.

Medtem, ko poletne igre že »pokajo po šivih« pa zimske rade volje vključijo kako novo disciplino. Na prejšnjih igrah v Torinu so prvič presegli mejo 2500 športnikov iz 80 držav, ki so se za medalje borili v 84 disciplinah.  Letos  bo na sporedu rekordnih 86 disciplin, kar je skoraj podvojeno število disciplin iz »naših« iger v Sarajevu (39 disciplin) leta 1984. V lanskem letu je veliko prahu dvignila odločitev MOK-a, da ženskih smučarskih skokov ne uvrsti na igre. Slišati je bilo tudi kritike, da gre za diskriminacijo žensk. Vseeno razumem pomisleke odgovornih, ki vztrajajo na predpisani razširjenosti panoge. Že tako se v nekaterih disciplinah odvija razširjeno domače državno prvenstvo. Južna Koreja je pred štirimi leti osvojila 10 od 24 medalj v hitrostnem drsanju na kratkih progah, Avstrija je pobrala polovico medalj v alpskem smučanju.  Vseeno so pri MOK-u vse skozi na sledi modernim športom, ki bi jih lahko vključili v program iger. »Freestyle« smučanje in deskanje na snegu sta zagotovo športa, ki sta v zadnjih letih popestrila program olimpijskih iger.

Kljub vedno večjemu številu sodelujočih pa MOK zaostruje pogoje za smučarske »eksote« , ki se želijo predstaviti na igrah. Škoda, saj mislim, da nekako le sodijo zraven. Najbrž se vsi spomnimo filma Ledena steza (Cool Runnings). Morda se niti ne zavedamo kakšno promocijo zimskim igram je film prinesel v nekaterih (toplejših) delih sveta. Žal pa vsi športniki na igre me morejo iti tako sproščeni kot jamajški bob v Calgaryu, ali prvi športnik iz Gane, ki bo letos nastopil na veleslalomski progi v Whistlerju. Tudi večina naših športnikov se zaveda, da na olimpijadi šteje le medalja. Le te »zahteva« tudi javnost.

Najbolj aktualno vprašanje med športno javnostjo pred vsakimi olimpijskimi igrami je vedno znova enako. Koliko medalj bomo osvojili?.. Kdo jih bo osvojil?….

Po nekaterih napovedih se Sloveniji obeta prva zlata medalja zimskih olimpijskih iger. Ameriška športna revija Sports Illustrated nam je napovedal  skupaj 4 medalje. Prvo ime ostaja Petra Majdič, v koži katere pa v teh dneh zagotovo ne bi rad bil nihče. Pritisk prvega favorita lahko postane pretežak in prinese razočaranje. Davnega leta 1984 v Sarajevu  je breme favorita nosil Bojan Križaj, pa je na srečo (takrat še večje države) vskočil Jure Franko. Ja tudi olimpijska presenečenja, dajejo igram tisti posebni čar. Prepričan sem, da jih bomo videli tudi v Vancouvru veliko. O njih pa morda že naslednjič.

Boštjan Leskovar

Boštjan bo kot redni komentator na Drugem svetu z nami ves čas OI v Vancouvru. Vabljeni k spremljanju!

Sodelujte v anketi DS o medaljah naših športnikov (levi stolpec)


Boštjan Leskovar je športni podjetnik, rekreativec, športni navdušenec in avtor bloga Športne vizije 2. Kot pravi sam:“šport piše najboljše zgodbe, najbrž tudi zato blogam o športu. In zgodbe so najboljša hrana za tržnike. Moj blog z vedno delovnim naslovom Športne vizije 2, je moj pogled na šport skozi oči tržnika. Boštjan je del ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu.