Ali sploh vem, zakaj nam raste BDP

Na teh straneh sem že večkrat pisal o problemu izračunavanja rasti bruto družbenega produkta. Najbolj običajen je prikaz izdatkovne strukture (delež različnih vrst potrošnje – prebivalstva, države, investicij ter neto menjave s tujino), kjer pa je uvoz v celoti odštet od izvoza ne glede na to, pri kateri potrošnji je uvozno blago porabljeno. Zaradi tega ob rasti uvoza precenjujemo vpliv domače potrošnje na spremembe BDP (in obratno). Zato poglejmo, kaj se dejansko dogaja z letošnjo rastjo družbenega produkta, torej katera potrošnja spodbuja hitrejšo rast.

Ocene seveda temeljijo na uradno izračunanih podatkih v skladu s predpisano metodologijo, le da je potrebno podatke dodatno preračunati ter jih tudi ustrezno tolmačiti. Pri tem predpostavljamo, da so objavljeni podatki točni, čeprav večkrat prihaja do precejšnjih sprememb za nazaj. Po podatkih za letošnji drugi kvartal (objava konec avgusta) naj bi k skupni 2,9- odstotni rasti menjava s tujino prispevala 1,6 odstotne točke (domača potrošnja 0,7 točke, razlika sprememba zalog), pri objavi za tretji kvartal pa so podatki za prejšnji kvartal precej spremenjeni. Brez kakršnegakoli pojasnila ali vsaj omembe, je sedaj prispevek domače potrošnje še enkrat večji (1,4 odstotne točke), prispevek menjave s tujino pa je padel na 0,9 točke (skupna rast je sicer ostala enaka). Takšne spremembe razumljivo zbujajo dvom o točnosti strukture podatkov za zadnji kvartal …več (piše Bine Kordež)