Naslednji zapis bo, verjetno upravičeno, razjezil marsikaterega delavca, ki je v času gospodarske krize izgubil službo. Bloger Raztur namreč problematizira ustvarjanje spektakla ob odpuščanju delavcev, ko se ti sklicujejo na posvetitev duše in življenja podjetju, ki jim sedaj zavrača dajati kruh, obenem pa še neprestano robantijo čez državo. Še več, bloger meni, da so si delavci krivi sami, saj niso pravi čas razmišljali o svoji prihodnosti, samoizobraževanju in perspektivi dela, ki ga opravljajo. Preberite podrobneje kontroverzni zapis in podajte svoje  mnenje.  

Odnos do delavcev v slovenskih podjetjih, predvsem tistih največjih, je mnogokrat pod vsako mejo sprejemljivega, je prepričan dr. Onyx. Sam pozna dva konkretna primera, za katera ne dvomi, da sta resnična. V enem so delavko odpustili zaradi domnevne "nesposobnosti in živčnosti na delovnem mestu". Ko se je v podjetju pojavila s svojim odvetnikom, se je zadeva obrnila nekoliko drugače, kot je predvideval šef. V drugem primeru pa sta delavca bila odpuščena, ker naj bi s svojima hibama (šepavost, jecljanje) škodila ugledu podjetja. So odpuščanja delavcev iz takih in podobnih razlogov upravičena?