Standardi v izobraževalnem sistemu so zadnja leta močno padli

Slovenija sodi v vrh svetovnih držav po številu študentov, vse več pa je tudi ljudi z raznovrstnimi diplomami; tako ali drugače; s popoldanskim študijem na sumljivih izobraževalnih institucijah pridejo do uradne visokošolske ali univerzitetne izobrazbe.

Tako dandanes diplomiranci niso več zgolj skrbno selekcionirana družbena elita, ampak mednje sodi marsikdo; imajo celo svoj klub s sedežem na Zavodu za zaposlovanje, bi se kdo, glede na število brezposelnih diplomantov, cinično pošalil na njihov račun.

Da so standardi za pridobitev diploma danes vse kaj drugega, kot pred časom, ugotavlja tudi avtorica bloga Ne boj se in ne prosi. Čudi se nad tem, kako danes mladina po liniji najmanjšega odpora in  zgolj v treh letih prihaja do visoke izobrazbe, potem pa polna sebe meni, da zna več, kot ljudje, ki na njenem področju delajo že leta.

Potreben trud za pridobitev diplome ponazori s standardi današnjih diplomskih nalog: “Če pogledamo današnjo situacijo je povprečna diplomska naloga dolga od 35 do 60 strani, tričetrt strani pa je zapolnjenih s citati iz literature, katere pišoči oplemeniti s kratkimi komentarji.”

Svoje stališče v zapisu tudi dodatno argumentira.