Ugrabljeni regulatorji

Dobro desetletje po liberalizaciji telekomunikacijskega trga je Slovenija po nekaterih kazalnikih med najslabše razvitimi članicami Evropske unije. Celo države, ki smo jih pred petnajstimi in več leti uvrščali med manj razvite, so telekomunikacijsko danes razvitejše od Slovenije. Zalomilo se nam je tako v storitvenem kot v proizvodnem delu telekomunikacijske industrije. Nekaj svetlih izjem nas ne sme odvrniti od identifikacije problemov in njihovega reševanja. Zaradi tega je, kot piše Dušan Caf, napočil čas, da s strokovnimi analizami poiščemo razloge za razvojni zaostanek in predlagamo rešitve.

Dodaja, da po indicih, ki so jih zaznali v sektorski politiki, zakonodaji in regulaciji, kjer so glavni razlogi za razvojni zaostanek, namreč sklepajo, da bi ta zaostanek lahko bil posledica ugrabitve državnih regulatornih institucij s strani industrije in posebnih interesnih skupin. Ugrabitev je realna in odkrita grožnja, ki regulacijo usmerja v korist posebnih interesov ter zmanjšuje blaginjo državljanov.

V nadaljevanju tako predstavi tudi različne načine ugrabitev regulatorjev, ki se dogajajo v Sloveniji. S kolegi skušajo zato tudi ugotoviti, katere mehanizme slovenske posebne interesne skupine na področju elektronskih komunikacij najpogosteje uporabljajo za doseganje regulacije v njihovo korist in v škodo javnega interesa.