Dela na vrtu

Po pojavu prvih civilizacij so predvsem premožni posamezniki začele ustvarjati vrtove za estetske namene. Že v starodavnem Egiptu so se ukvarjali s krajinskim vrtnarstvom, oblikovanjem. Znan primer starodavnih okrasnih vrtov so tudi babilonski viseči vrtovi – eden izmed sedmih čudes antičnega sveta.

Stari rimski vrtovi so bili vrtovi, ki so bili določenimi z živimi mejami in z vinsko trto. Vrtovi so vsebovali tudi zelo širok spekter cvetja. Vsebovali so tudi kipe in skulpture. Srednji vek pa je na drugi strani predstavljal obdobje upada vrtnarstva za estetske namene. Nasploh po padcu Rima je vrtnarstvo naraščalo s poudarkom na zdravilnih zeliščih in pričeli so tudi z okrasitvami cerkev (oltarje).

To žlahtno tisočletno tradicijo ohranja tudi naša pridna čebelica, Pehta.