Slovenski košarkarji zreli za medaljo

(Piše: Klemen Kladnik) Po drugem krogu evropskega prvenstva so na vrsti najpomembnejše tekme – četrtfinalne. Zmagovalci bodo pred vrati raja, poraženci se bodo morali zadovoljiti z borbo za 5-8. mesto.

Slovenska reprezentanca je drugi del »odpeljala« odlično. 3 tekme, 3 zmage. Predvsem prva, proti razglašeni Litvi, ki je največje razočaranje evropskega prvenstva, je bila vrhunska. Zanesljiv napad, odlična obramba. V drugi tekmi, proti domačinom, je ekipa pokazala, da se zna nositi tudi s pritiskom s tribun in tekmo zlomila v drugem polčasu. Tudi včerajšnja tekma, ki ni odločala praktično o ničemer, je pokazala karakter ekipe. Že res, da je bila to verjetno najslabša tekma reprezentance na tem EP ampak vseeno – če proti odlični ekipi s povprečno igro zmagaš, potem si kvaliteten. Zdaj itak pridejo na vrsto tekme, ko se ne bo »umiralo v lepoti« ampak bo treba garati za vsak centimeter igrišča. To pa so fantje dokazali da znajo. Če kaj, potem se bo igrala obramba.

Četrtfinalne tekme bodo postregle z vrhunskimi dramami, to je sigurno. O motivu na teh tekmah je tako ali tako škoda izgubljati besede – ves trud, ki so ga igralci in trenerji vložili bo v igri v petek ob 21h. Tekme do petkove so bile vse »pomembne tekme«. Tako prva proti Veliki Britaniji, kot tista »nujno zmagati za četrtfinale« proti Poljski. Resnično pomembna tekma pa ekipo čaka v petek!

Nasprotnik bo reprezentanca Hrvaške. Verjetno najmanj ugoden nasprotnik iz E skupine. Rusi so kar so, zdesetkani, skrpani skupaj z vseh koncev in krajev so naredili čudež. Grki so neugodni ampak v principu se ve kaj se od njih lahko pričakuje. Francozi so atleti, ki igrajo eno čudno košarko. Hrvati pa so neugodni. Do zdaj so se »švercali« iz tekme v tekmo, praktično 4 točke v zadnjih sekundah so jih spravile v četrtfinale. Makedonija je imela žogo za podaljšek ali zmago proti Rusiji, sami pa so se nemalo trudili proti »slabim« Nemcem in šele v zadnjih trenutkih so rešili svojo kožo.

Ampak v četrtfinalni tekmi se pozabijo vse prejšnje tekme – odloča dnevna forma, odloča ena žoga, popravnih izpitov ni, nihče drugi te (z neko zmago ali porazom) ne more rešiti. Skrbi me, da Hrvati tako slabo kot so izgledali na prejšnjih tekmah pač ne morejo dolgo izgledati. Imajo odlične igralce, ki so sposobni marsičesa. Razen mogoče dveh, treh ki so – vsaj po imenih – »slabši«, so vsi ostali vrhunski. Na srečo (tudi našo!) imena na papirju ne igrajo! Ampak vseeno, košarke niso pozabili igrati in tekma be prej zelo težka kot lahka.

Po drugi strani pa sem navdušen nad tem kako reprezentanca izgleda na igrišču. Priznam, nisem nek strašen navijač Jureta Zdovca kot trenerja, ampak za dosedanje delo na EP mu gre čestitati. Njemu in sodelavcem, seveda tudi igralcem. Sam sem bil na začetku precej skeptičen, zdaj pa lahko samo rečem, da gledam najboljšo košarko slovenske moške reprezentance. Najboljšo košarko, kar jo je katerakoli generacija samostojne Slovenije igrala. Še nikoli nismo izgledali tako suvereni na igrišču. Ve se kdo pije in kdo plačuje, ve se kdo kaj dela, kdo je za kaj na igrišču. Vsaj do zdaj je bilo tako in ne vidim razloga da ne bi bilo v petek drugače. Izgledamo zrelo, samozavestno. Tako kot mora vsaka PRAVA ekipa izgledati na igrišču.

Kot že rečeno  – vsi četrtfinalni pari so vrhunski. Francozi si verjetno niso predstavljali, da bodo prvi v svoji skupini in da bodo v četrtfinalu naleteli na Španijo! V zadnji tekmi so jim Grki premeteno »poklonili« zmago in prvo mesto v skupini ter nepričakovano težkega nasprotnika. Je pa tako – če želiš medaljo moraš premagati vse!

Ne gre pričakovati čudežev – Španci resda ne izgledajo vrhunsko, vendar tudi Francozi ne igrajo neke silne košarke. Razen Parkerja je to več ali manj ekipa »fizikalcev«.

Grki so »izbrali« Turčijo. Ekipa, ki »preživi« dan, ko njen – nominalno – najboljši igralec iz igre meče 1:16 (!) je zelo dobra. Mislim, da bo to ena bolj izenačenih tekem. Turki so neugodni na zunanjih položajih, pod košema pa imajo svoja orožja za boj proti Bourousisu in Schortsanitisu. Mogoče so Turki malo močnejši na krilnih pozicijah, kjer kraljuje Ilyasova, Turkoglu pa tudi ne more več zgrešiti 15 metov v eni tekmi.

Če ne drugače bo tehtnico na turško stran skušal premakniti stari lisjak Bogdan Tanjević. Kako nas je  namučil s svojo cono! Spomnim se, ko je bil Tanjević še trener v Trstu, ko je s Stefanelom iz Trsta haral po Italiji. Takrat sem prvič videl cono 1-3-1. To je bil šok za nasprotnike, ki se nikakor niso znašli. Tako je našim »podtaknil« neklasično zono 2-1-2, ki v bistvu izgleda kot obramba mož moža, pa čeprav to ni. Vsi smo navajeni igrati proti coni 2:3 (klasična, »bugarska« cona). Vse ostale opcije pa so manj igrane in kot take tudi večje presenečenje za nasprotnika, ker se na tako vrsto obrambe manj pripravlja. Po drugi strani pa je res, da je potrebno tako obrambo trenirati in trenirati. Ne moreš se kar postaviti in igrati, če bi bilo tako enostavno, potem ne bi bilo zanimivo.

Zadnji četrtfinalni par, ki pa bo otvoril četrtfinalne tekme je Srbija-Rusija. Rusi so svoje cilje izpolnili. Pred začetkom, brez Kirilenka, Holdna, brez Khryape, brez Kauna jim nihče ni pripisoval večjih možnosti za četrtfinale. Pa so uspeli. »Sproti« so promovirali še enega perspektivnejših mladih centrov (Mozgov). So neugodni, vendar premalo za Srbijo.

V polfinalu pričakujem Španijo, Turčijo, Slovenijo in Srbijo. Vsaj glede na to kar so ekipe do sedaj pokazale na tem evropskem prvenstvu bi to morale biti 4 ekipe, ki se bodo borile za medalje. Ok, Grki so tudi odigrali košarko vredno medalje vendar vseeno stavim na sproščenost in energijo Turčije.

Za konec še moja privatna prva peterka dosedanjega dela EP bi izgledala tako.

1 – PG– Jaka Lakovič. Ostal je praktično sam (po poškodbi Dragiča). 35 minut na tekmo ga masakrirajo in pritiskajo nanj on pa uspe tako igrati obrambo kot organizirati in zaključevati napade. Prvi spremljevalec – Teodosić

2- SG – na mesto beka šuterja bom »zvlekel« Spanoulisa, čeprav je v bistvu napisan kot organizator igre. Prvi spremljevalec – David Logan

3 – SF- Ilyasova. Igračina! Teče, skače, zadene, igra obrambo. Prvi spremljevalec – Nachbar

4 – PF – Erazem Lorbek. Uradno ga sicer »selijo« na Centra, vendar je Erazem prototip modernega krilnega centra. Prvi spremljevalec – mogoče celo Veličković

5 – C – Pau Gasol. Za prvega spremljevalca pa bi izbral Timofeya Mozgova. Ta zna biti vrhunski igralec!

Klemen Kladnik

Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, zdaj košarkarski trener in pisec strokovnega bloga na slovenskem košarkarskem portalu kosarka.si. Kot gostujoči bloger na Drugem svetu spremlja aktualno košarkarko dogajanje.
Arhiv Kladnikovih zapisov na Drugem svetu.