Bogataši, reveži in življenjske prioritete

“Živel je bogataš. Oblačil se je v izbrane Cardinove kroje, na roki nosil uro znamke Rolex, se prevažal z mercedesom ali z lastno jahto, hodil je v najekskluzivnejše restavracije, pil izbrane šampanjce in viskije ter bival v najimenitnejših hotelih. O njem so poročali vsi mogoči mediji po svetu.”

Tako bi se v sodobnosti nekako začela ena najbolj znanih Jezusovih prilik o bogatašu in revežu Lazarju, katerim vloge se v Božjem kraljestvu obrnejo. Za osvežitev spomina preberite uvod Dizmovega zapisa, nato pa sledite njegovemu razmišljanju o tem, kaj je dejanska sporočilnost prilike. Ta ni toliko v njeni socialni noti in prav tako nam noče povedati, da bodo vsi bogataši šli v petek in vsi revni v nebesa, opozarja bloger.

Ni torej treba biti reven, da bi se odrešil, pomembno je le, da se ne zanašaš na materialno, torej tisto, kar imaš in si si pridobil v času tega sveta, ampak se nanašaš na vero in z bližnjimi ravnaš tako, kot pričakuje Bog.

“Edini pogoj za zveličanje je naša vera, oziroma trdno zaupanje v to, da je Kristus v nekem trenutku umrl za naše grehe in tretji dan vstal za naše opravičenje,” dodaja Dizma.