Posojanje denarja ali "Ne, jaz nisem banka!"

Žogca piše o nenapisanem pravilu, ki velja med prijateljskimi krogi. Že mogoče, da je koga kdaj doletela finančna stiska in se je po pomoč obrnil k prijateljem, ali pa je bil kdo že poklican s strani prijatelja, češ da se je znašel v škripcih. In v takih situacijah Žogca brez kančka sebičnosti pomaga in pristavi kakšen kovanec iz svojega varčevalnega mesta. A kar blogerko resnično razjezi, je odnos nekaterih znank in znancev, ki jo vsake toliko časa pokličejo in meni nič, tebi nič, prosijo za velike vsote denarja brez posebno pojasnjenega razloga. Takrat Žogca upravičeno zakliče: “Za takšne stvari kot so razkošje, so banke in ne, jaz nisem banka!”