To je zgodba o svetu, ki je obseden s stvarmi…

“Ena od težav, ko poskušamo uporabljati manj stvari je, da včasih mislimo, da jih res potrebujemo. Kaj če živite v mestu, kot je Cleveland in si zaželite kozarca vode? Boste tvegali in si vodo natočili iz mestne pipe? Ali boste posegli po steklenici vode, ki prihaja iz nedotaknjenih deževnih gozdov … Fidžija?

Pri blagovni znamki Fiji so menili, da je odgovor na to vprašanje očiten, zato so okoli njega zgradili celotno oglaševalsko kampanjo. Izkazalo se je, da je bila to ena bolj neumnih potez v zgodovini oglaševanja.

Clevelandu namreč ni bilo všeč, da je postal tarča posmeha podjetja Fiji, zato so naredili nekaj preizkusov in uganite kaj so odkrili? Preizkusi so pokazali, da je kozarec vode Fiji slabše kvalitete, ima slabši okus, kot voda iz pipe v Clevelandu in stane tisočkrat več.”

Zgodba, ki jo predstavljajo v tokratnem zapisu bloga Tehtnica, je tipičen primer zgodbe o stvareh, ki nam jih s prepričevanjem vsiljujejo, čemur mi večinokrat verjamemo in zato plačujemo enormno visoke cene za nekaj, kar ne potrebujemo oz. je dejansko slabše od tistega kar imamo na razpolago skoraj zastonj.