Naključno odkritje, ki je rešilo sto milijonov življenj

Ko se je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming 3. septembra 1928 vrnil s počitnic v svoj laboratorij v poslopju St. Mary’s Hospital v Londonu, se je najprej lotil čiščenja. Preden je konec julija odšel na dopust, je namreč proučeval bakterije Staphylococcus aureus, ki med drugim povzročajo pljučnico, in gojišča nespametno pustil na pultu, ne da bi jih razkužil. V umazanih petrijevkah so se bakterije čez poletje namnožile, zato je imel ob vrnitvi veliko dela s pospravljanjem. A v enem od gojišč je opazil nekaj nenavadnega, kar je takoj pritegnilo njegovo pozornost.

Nadstropje niže so v drugem laboratoriju proučevali glive in zaradi spleta okoliščin in nepazljivosti so se trosi nekaterih plesni razširili po zgradbi in se v vročih poletnih mesecih razmnožili tudi v bakterijskih gojiščih v Flemingovem laboratoriju. Med čiščenjem ga je presenetilo, da na eni od petrijevk v bližini razraščene plesni ni bilo bakterij …nadaljevanje na znanstvenem blogu Kvarkadabra