Evrovizija z Majo: kako se je Rebeka odrezala na vaji

(Piše: Maja Slatinšek) Iz čiste »poklicne deformacije« sem si vzela par minut časa, da sem sem na hitro preposlušala odlomke skladb, ki se bodo nocoj zvrstili na evrovizijskem odru. Tu sem vse prej kot zato, da bi ocenjevala posamezne predstavnike, če pa zaupam svoj vtis, pa tudi ne bo večje škode. 🙂

V prvem polfinalnem večeru paleta stilov in zvrsti sploh ni tako zelo široka kot človek pričakuje, ko pogleda vrstni red nastopajočih. Pa ne zato, ker bi avtomatsko vedel kakšne skladbe imajo, pač pa zato, ker jih je tako zelo veliko. Nekatere imajo na nenavaden način veliko skupnega in se med seboj razlikujejo zgolj po tem ali ima izvajalec/izvajalka blond ali črne lase. Najdejo pa se tudi svetle izjeme, ki tako stilsko kot idejno izstopajo od večine.

Med tistimi, ki »furajo« »greek-balkan-latino stil« in drugimi, ki stavijo na »retro rock zvok« (med temi vsekakor izstopa Laka s skladbo Pokušaj in to pozitivno zaradi drznosti 🙂 ) so tukaj Finci, ki so tudi letos poskrbeli za drugačnost. Njihove barve so poslali braniti metalce (in to v finščini, kar morda ni najboljše). Kakorkoli, slišati je odlično in če metalci spet združijo svojo »fan-club« verigo, se znajo dobro uvrstiti.

Izstopa tudi največji favorit letošnje Evrovizije – Rus Dima Bilan (ki v živo sploh ne zgleda tako »švoh« 😉 ), ob katerem ne vem, zakaj taka evforija. No, razen tega, da se ob pogledu nanj spočije tudi kakšno žensko oko ;), da ima denarja kot nekaj evrovizijskih predstavnikov skupaj, da je bila skladba Believe narejena v koprodukciji s Timbalandom (kar s tudi sliši) in da na odru ob njem stoji (no, se giblje) svetovni prvak v drsanju – Evgeny Plushenko. Ob koncu komada je ob vsem patosu, ki ga Dima izvaja in ob vsesplošnem veseličenju, ki ga je začutiti v back-vokalih ter vihranju loka violinista, človek kar malo zmeden … sicer pa, bomo videli.

Romuna si zaslužita pozornost, za katero pa mislim, da bosta z lahkoto pridobila.

Ogledala sem si Rebekino drugo vajo (zadnja pred današnjo generalko) in dobila občutek, da bi rabili še eno. Pustimo odprte možnosti, da so jo morda še imeli. Sicer nič hujšega, vendar morda izpostavim le moj manjši šok (v tistem trenutku predvsem za oči), ko se mimo Rebeke pripelje (ja, pripelje :)) eden od plesalcev, čemur sledi nekaj sekund zmede. Pa naj bo upravičena, saj je navsezadnje bila le vaja.

Če sem iskrena, zelo zelo močno bo potrebno stiskati pesti, da bomo Slovenijo videli med finalisti. Sicer pa upam, da se motim.

Tudi Dustin še ni pokazal kaj zmore :), zato velika mera pozitivnih misli tudi njemu. Joj, če ne kar največ!:)

Preberite še:
Adrenalinski park, imenovan Evrovizija (1. komentar Maje Slatinšek)