Nas bo javni dolg v naslednjih letih res ugonobil?

Čeprav so številke sicer dokaj natančno merilo vrednosti, pa se lahko v ekonomiji (pa tudi drugje) zelo različno interpretirajo. Pred dnevi smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov brali članek o slovenskem javnem dolgu in stroških njegovega financiranja, ki je pokazal na precej tveganj in tudi dokaj slabo sliko. Avtor tako opozarja, kako se bo obremenitev naših javnih financ zaradi pričakovanega porasta obresti ponovno povečala, kako bonitetna hiša uvršča slovenske obveznice blizu naložb z visokim tveganjem ali kako smo se ponovno zadolžili (mednaslovi “stroški za obresti kmalu spet navzgor”, “po Moody’s le malo iz blata”). Seveda so vse izpostavljene številke in podatki točni, a po mojem mnenju v uporabljenem kontekstu prikazujejo precej bolj problematično stanje naših financ, kot pa jih predstavlja trenutna zadolžitev Slovenije.

Slovenski javni dolg se je v zadnji desetih letih seveda močno povečal. Zaradi gospodarske rasti se zadnji dve leti sicer relativno znižuje, v evrih pa še vedno nekoliko narašča. Tako znaša že krepko preko 30 milijard evrov, preračunano na prebivalca več kot 15 tisoč evrov (no, v tolažbo – “povprečni” Nemec ima kar 35 tisoč evrov javnega dolga) …več (piše: Bine Kordež)