Se je kdo zaradi tovrstnega nasilja sploh še razburjal? Ne!

Teden, ki je za nami, je bil ponovno stresen. Tokrat se je ubijalo nič hudega sluteče mimoidoče v Londonu. Se je kdo zaradi tovrstnega nasilja sploh še razburjal? Ne!

Prihaja pomlad, vsi govorijo o zvončkih in trobenticah, jaz pa se sprašujem, smo v Evropi sploh še varni? Upoštevajoč besede turškega predsednika- nismo.

Spominjam se Londona iz časa moje mladosti. Bil je poln angleških manir, o katerih so se turisti, ob angleškem čaju, radi pomenkovali. London izpred dveh let ni bil več moj London. Vsaj ne v žlahtnem pomenu besede. Vzbujal je tudi nelagodje, saj nas je vodička nenehno opominjala, kam smemo in kam ne. In koga smemo pogledati v obraz in koga ne. ga bom še kdaj obiskala? Ne bom. Nikoli več. V mestu, v katerem se ne počutim varno, nimam kaj iskati.

O varnosti v Evropi bi morali več govoriti, bolj aktivno bi morali reševati težave, ki jih imamo, a kaj, ko je vsakršna beseda, s katero bi odkrito in brez dlake na jeziku spregovorili o povzročiteljih, že vnaprej označena kot sovražni govor. To me močno skrbi, a se bojim, da je za mnoge, ki so brez pameti, tudi ta skrb sovražno dejanje.

Že lep čas se, recimo, tudi govori, kako podhranjena je slovenska vojska. Levičarske vlade se do nje obnašajo skrajno pišmeuhovsko, kot da bi želeli, da se pred morebitnimi nasprotniki dvignejo goli in bosi. Mizerno stanje v obrambi se upravičeno pripisuje zmanjševanju financiranja, kar je v veliki meri posledica zavestnega neuresničevanja sprejetih dokumentov nacionalne varnosti …več (piše: Milena Miklavčič)