Intervju – mag. Aleš Lisac

Tokratnega gostujočega blogerja poznam s spleta, že vrsto let. Njegovi elektronski marketinški nasveti, ki jih omenja v intervjuju prihajajo tudi na moj e-naslov. Z nami je mag. Aleš Lisac – MARKETINŠKI GURU. Le kaj počne v življenju najraje, na čigavih napakah se pogosteje uči… Preverite ali ima družino in ugotovite če ima morda dvojčke. Vse to v intervjuju, kakor tudi na njegovem blogu.

Začetki pisanja blogov oz. spletnih dnevnikov naj bi segali v 90-ta leta. Tvoji prvi zapisi segajo v leto 1999, nato se ti aktivno nadaljujejo z letom 2006. Na podlagi česa si dobil inspiracijo za realizacijo Dnevnika marketinškega guruja? Je to ena izmed marketinških potez?

Blog sem začel pisati lani. Od leta 1999 pa pišem elektronske marketinške nasvete in jih pošiljam naročnikom po elektronski pošti. Mislim, da sem bil v Sloveniji prvi, ki je začel s pošiljanjem brezplačnih nasvetov po elektronski pošti.

Inspiracija? Čedalje več elektronskih sporočil ne pride do naslovnika. Pa sem si rekel, zakaj ne bi bili nasveti ves čas na voljo na »dnevniku guruja«. Dnevnik mi tudi omogoča, da zapišem poljubno število nasvetov. Seveda je pisanje dnevnika tudi marketinška poteza. Od koga ljudje kupujemo? Od tistih, ki jih poznamo, jim zaupamo in so nam všeč. Dnevnik je eden od načinov, da me ljudje bolje spoznajo, je eden od načinov, da si pridobim zaupanje. Morda jim pa celo postanem všeč. 🙂

Na podlagi česa dobi določena zanimivost prednost oz. je prioritetna, da to kot novico objaviš? Zaradi česa te ta pritegne?

Objavim tisto, kar se mi zdi ne samo zanimivo, pač pa tudi poučno. Nekaj, kar se da povezati z marketingom in prodajo.

Ustavil sem se pri zapisu Zrcalce, zrcalce,… Volk sit in koza cela; stereotip nagradnih iger je neizbežna misel potencialnega akterja o nepravilnosti. Kateri prijem lahko prepriča ljudi o pošteni igri – nasplošno? Sploh obstaja?

Za zapis Zrcalce, zrcalce mi je celo malo žal. Kritiziram nekoga, ki se je posla naučil pri meni … Ampak odkrito kritiziramo tiste, ki jim želimo dobro. No želel sem samo povedati, da če organiziraš lepotno tekmovanje, potem ni ravno etično, da zmaga tvoja žena. Čeprav morda iskreno misliš, da je najlepša. No, pa saj si bralci lahko zapis preberejo sami in presodijo. Stavit grem, da letos organizatorji tekmovanja te napake ne bodo ponovili. Organizator ne bo niti predsednik komisije niti svoje žene ne bo prijavil na tekmovanje.

Poštena igra seveda obstaja. Kaj ljudi prepriča? Prepriča jih, če igraš z odprtimi kartami, če so pravila kristalno jasna.

Prav nič me ne čudi, da si iskala razliko. Joe Sugarman bi rekel, da sem uporabil enega od marketinških sprožilcev – vključenost. Če bralca uspeš nekako pripraviti do tega, da sodeluje, potem boš prodal več, ker bo bralec več časa bral, kar si napisal. Dlje časa se bo sprehajal po tvoji trgovini. To je, kot recimo s testi v revijah tipa Cosmopolitan. Le katera ne reši testa z naslovom: »Preverite ali ste super ljubimka« ali pa »TEST – ali vas vaš partner vara.«

Trik – poiščite razliko, sem uporabil tudi v tem zapisu http://www.lisac.si/domov/225/poiscite_razliko.html. V tem zapisu je tudi slika mojega avta. Aja zakaj sem omenil moj avto? Ker smo ljudje radovedni in hote ali nehote, nas zanima, kaj za hudiča vozi marketinški guru. Imam prav, mar ne?

Glede CE oznake na igračah – tega nikoli ne gledam.

Dobiš ob pisanju določenega zapisa tudi kakšno noro marketinško idejo?

Seveda. Več pišeš, več razmišljaš, več idej dobiš.

Zakaj na avto salonih le dekleta – je omenjena prireditev res namenjena pretežno moškim obiskovalcem? Čemu takšen marketinški podvig?

Lepa dekleta pritegnejo pozornost. Golota pritegne pozornost. Obeh spolov! Če ljudi ne opozoriš nase, ne boš nič prodal. Dekleta so lepa bližnjica do (moške :)) pozornosti.

Pri komunikaciji več poizveduješ ali pretežno govoriš?

Več poslušam, saj zato imam dvoje ušes in ena usta. Izjema so seveda moja predavanja, kjer večinoma govorim. Ljudje niso pripravljeni plačevati za seminarje, kjer bi jaz poslušal, oni pa govorili. Razen, če gre za osebno svetovanje. 🙂

Je kravata v poslovnem svetu vedno tvoja spremljevalka? Kaj porečeš na modo kot je poslovna obleka, kravata ter superge? Nas zna hitri tempo prepričati?

Ja, običajno nosim kravato. Že s kravato izgledam mlajši kot sem, v T-shirtu in supergah, pa bi bil kot mulc.

Si gurman? Po kateri kuhinji ali jedi najraje sežeš?

Seveda rad dobro jem. Jem vse. Ampak najbolje se je v Italiji.

Vaja dela mojstra, mojster pa vajo. Kako ocenjuješ svojo vajo; se učiš na lastnih napakah ali pretežno na napakah drugih?

Žal zelo veliko na lastnih napakah. Ampak tudi veliko berem – to pa je način za učenje na napakah drugih. In hodim na seminarje, ki so zopet bližnjica do izkušenj. Lahko rečeva tudi, da sem se veliko naučil na projektih, kjer so kapitalsko tvegali drugi. Največja naročilnica, ki sem jo podpisal do sedaj je bila recimo za nekaj čez milijon dolarjev. Na srečo ni šlo za moj denar. 🙂

Naj izkoristim povezavo na spletno stran Lisac&Lisac. Biti marketinški guru; biti nadarjen, biti na tem področju entuziast, še več, to je privilegij Bogov. Kdaj in kako si opazili nadarjenost na tem področju?

Guru pomeni učitelj. Jaz učitelj nedvomno sem. Če ne drugega, me je poslušalo že več kot 15.000 slovenskih podjetnikov. O tem kako postaneš marketinški guru, bom v kratkem pisal na svojem blogu.

Naj končam z vprašanjem, ki se mu večina ne more izogniti. Kakšno vprašanje bi si postavil sam in kako bi nanj odgovoril?

“Kaj v življenju najraje delaš, kaj bi delal, če ti ne bi bilo treba delati za denar?”

Odgovor: “Veliko stvari delam zelo rad: igram nogomet, letim z jadralnim letalom, se igram s sinovoma, poležavam pozimi na karibskih plažah, berem dobre knjige, se pogovarjam s pametnimi ljudmi, učim, … Če mi ne bi bilo treba delati tudi za denar, bi delal natanko isto, kot delam sedaj. Verjetno bi le produktivnost padla :). Skratka delal bi malo manj in več preučeval plaže v toplih krajih. Pa lotil bi se še kakšnega projekta, kjer bi sodeloval predvsem z idejami in manj z vsakodnevnimi opravili, ki človeka izmučijo. Blog bi pa pisal še z večjim veseljem.”

Aleš zahvaljujem se ti za sodelovanje. Posebej hvala, ker si se odzval vabilu v goste tudi v imenu uredniške skupine slovenskega blogerskega časopisa Drugi svet.

Naj ti nikoli ne zmanjka idej. Tudi če se nekoč preseliš na brezskrbne Karibe – PIŠI BLOG!