Še malo o slovenski pomoči Nemčiji (oprostite, Grčiji)
Nek posplošen in prevladujoč pogled na dogajanja v Grčiji bi bil, da so Grki dolga leta živeli preko svojih možnosti, se zaradi tega močno zadolžili, sedaj pa iščejo način, kako bi se teh dolgov znebili. V proces reševanja nastalih razmer je kot članica evrske skupine vstopila tudi Slovenija ter prevzela financiranje dela dolga. Glede na to, so popolnoma razumljivi odgovori ljudi na vprašanje ali morajo Grki vrniti svoj dolg: seveda! Če moramo sami varčevati ali naj ob tem dajemo odpustke svojim dolžnikom, da bodo lahko zapravljali naprej? Takšno razmišljanje je vsekakor logično, pričakovano in tudi upravičeno, vseeno pa so pri tej nesrečni zgodbi ni vse tako enoznačno. O tem sem sicer podrobneje pisal v tekstu pred tremi tedni, tokrat pa mogoče še dva ključna poudarka, sicer poenostavljena, a najbolj značilna.
Številke resnično kažejo, da so v preteklih letih dobili Grki iz tujine za kakih 200 milijard evrov več blaga in storitev kot so sami ustvarili in to jim je omogočalo da so lahko precej lagodneje živeli kot sicer (preračunano na prebivalca to pomeni približno kar 20 tisoč evrov nekakšnih dodatnih dohodkov). Če izločimo dobavitelje goriv ter nakup na Kitajskem, so ta dodatni obseg blaga dobavile predvsem zahodne države kot glavni izvozniki v Grčijo. Zahodne države so torej Grkom dobavile omenjenih 200 milijard blaga več kot je Grčija zaslužila s svojim izvozom (in turizmom) in kot je bila sposobna tekoče plačevati. Dobavili so ji torej blago na kredit po principu, pač, boste že enkrat plačali. Grki so to seveda vzeli in potrošili, ko pa bi bilo potrebno dolgove plačati, pa so vsi skupaj (upniki in dolžniki) ugotovili, da tega premoženja ni več. Da je bilo blago potrošeno in da iz tekočih zaslužkov še v najboljših letih ni ostalo nič za poplačilo dolga, kaj šele v kriznem obdobju. In začel se je proces reševanja nastale situacije, ki Grkom seveda odvzel vse dotedanje privilegije ter ugodnosti, a ob tem tudi tako poslabšal gospodarske razmere, da so sedaj še manj sposobni vračati nastali dolg …več (piše Bine Kordež)