Bomo imeli letos zopet primarni proračunski presežek?

Če vas zanimajo javne finance, proračunski primanjkljaj in javni dolg, potem ste sredi poletja verjetno zasledili pozitivno informacijo, da je bil proračunski primanjkljaj v prvi polovici leta za več kot 500 milijonov (ali skoraj za polovico) nižji, kot je bil v enakem obdobju lani.

Le dober mesec zatem pa ste lahko prebrali alarmantno vest, da je primanjkljaj v sedmih mesecih presegel že 90 % načrtovanega za celo leto. Oba podatka sta seveda točna, a v taki obliki uporabna predvsem za politične potrebe – pač odvisno od tega ali želimo razmere prikazati v lepi ali slabi luči.

Zato mogoče nekaj dejanskih podatkov o gibanju letošnjega minusa v javnih financah ter tudi razlogih za takšna nihanja.

Najprej nekaj pojasnila glede različnih definicij primanjkljaja javnih financ. Med letom praviloma spremljamo primanjkljaj (ali presežek) državnega proračuna na osnovi mesečnih podatkov o proračunskih prihodkih in odhodkih. Ta podatek je praviloma tudi najbolj pomemben za oceno o finančnem »zdravju« države (na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano zadnjih osem let).

K temu pa se potem za izračun celotnega primanjkljaja države dodajo še kapitalski izdatki države (naložbe države v podjetja in banke ter tudi razne druge državne institucije). Gre za izdatke, ki se ne vštevajo med tekoče izdatke proračuna, a vseeno povečujejo primanjkljaj javnih financ.

Poleg zadnje čase najbolj pogosto obravnavanega povečanja kapitala v bankah (to je bil po obsegu tudi daleč najbolj pomemben znesek), smo med te dodatne izdatke v zadnjih letih upoštevali tudi naložbe v druga državna podjetja, priznavanje obveznosti do Slovenskih železnic, dokapitalizacija SOD-a, nekatere dodatne obveznosti države za žrtve vojnega nasilja in zaplembe premoženja, vplačila v evropske varčevalne sklade in podobno.

Tako izračunani skupni primanjkljaj države (ta se tudi vodi v uradnih statistikah) je na grafikonu prikazan z modro črto (v letu 2013 je predvsem zaradi vključitve dokapitalizacije bank znašal 5,2 milijarde evrov). …več (piše Bine Kordež)