Dejstva in paradoksi glede pokojnin in upokojencev

Ne mine dan, da ne bi v medijih vsaj enkrat zasledili kakega prispevka o demografskih gibanjih ter seveda predvsem o grožnjah, ki izhajajo iz tega. V Sloveniji se je delež oseb nad 65 let starosti v zadnjih 30 letih povečal iz 10 % na skoraj 20 % vse populacije, po projekcijah prebivalstva, pa naj bi ta delež so leta 2060 narastel celo na 30 %. To razumljivo odpira vprašanje, kakšni bodo stroški pokojnin in oskrbe starejših ljudi in kdo bo to lahko zagotavljal. Zato beremo prispevke od tega, kako bo potrebno delati “do smrti”, da se bodo morale pokojnine znižati ali da bi na primer morali dvigovati produktivnost (BDP) po šest, sedem odstotkov letno (kar seveda ni realno), sicer se nam bo pokojninski sistem sesul.

Seveda ni dilem, da bo določene politike potrebno prilagoditi, prehajati v pokoj nekaj kasneje, tudi nekaj več nameniti za financiranje starejših oseb, a razmere vseeno niso tako katastrofalne, kot se običajno prikazuje. V nadaljevanju bom zato predstavil nekaj ključnih podatkov in dejstev, ki vseeno kažejo boljšo in bolj vzdržno sliko. Sliko razmer, ki bodo obvladljive z nadaljevanjem dosedanjih sprememb na področju demografije in povečanimi stroški upokojevanja in skrbi za starejše osebe…več (piše: Bine Kordež)