Greh Mateja Tonina, ker želi biti politik novega kova

Eden ključnih problemov Slovenije je ujetost v politične vzorce izključevanja političnega nasprotnika za vsako ceno, ki gredo tako pri politični levici in desnici mnogokrat v skrajnosti. Ekstremistom na levici je tako v letih sistematičnega medijskega pogroma Janeza Janšo uspelo prikazati kot fašista, ki mu pristojijo primerjave s Hitlerjem, desni ekstremisti pa kot totalitarnega komunista s krvavimi rokami slikajo bivšega predsednika Milana Kučana.

Seveda ne prvi, ne drugi nista to, za kar jih v zakompleksani slovenski politični sceni zagrizeni zaslepljenci enih in drugih poskušajo prodati, ampak sta legitimna politična nasprotnika s svojo vlogo, vplivom in politično močjo.

Tovrstne brezplodno slovensko politično paradigmo pa s priznanjem legitimnosti nasprotniku in iskanjem kompromisov, kjer so ti mogoči ali nujni, poskušajo presekati politiki novega kova, pri čemer jim pa “strici” mečejo polena pod noge. A kar jih ne uniči, jih okrepi, je dokazal primer Boruta Pahorja, ki je postal predsednik države. Na desni pa se je stari paradigmi odpovedal perspektivni mladi poslanec Nsi Matej Tonin, ko ni podprl revanšističnega finančnega ukrepa proti Milanu Kučanu. Tudi on je deležen kamenjanja s strani “svojih”, a njegova pot je edina, ki Slovenija lahko reši iz politične krize, v kateri je.

O “grehu” Mateja Tonina podrobneje piše Sašo Ornik.
(foto: www.tonin.si)