Ideologija ne-umnega vladanja, Cerarjeva verzija
Zgodovinski spomin vrednoti sposobnost in umnost vladarjev, vlad, predsednikov in kraljev predvsem po uspešnosti gospodarstva v času določenega vladanja. Pregled zgodovine kapitalizma nadvse nazorno prikaže gospodarske oscilacije gibanja družbenega proizvoda v odvisnosti od družbenih razmerij, v katerih se družba trudi producirati dobrine in zmanjšati njihovo omejenost. Vse pa nekako poteka po pravilih igre menjav.
Poznamo umne in ne-umne vladavine. Zanimivo pa je, da mnoge vladavine temeljijo svoje vladanje raje na ne-umnosti, kot na upoštevanju razumnosti, ki nas pelje k urejenemu in dostojnemu življenju večine državljanov. In to kljub temu, da vladarje, ki ne razumejo, ljudstvo prej ali slej spregleda njihove zvijače in pritlehne zlorabe oblasti, veter sprememb hitro odplakne na smetišče zgodovine in jih prepusti pozabi.
Ti vladarji ostanejo v zgodovinskem spominu le kot simboli nečesa grdega, škodljivega in vsega, kar je vredno obsojanja in zgražanja, ker so svojo oblast gradili na ideologiji ne-umnega vladanja.
O verziji vladanja Mira Cerarja piše Stanko Štrajn.