Intervju z Shade

V goste sem povabila dekle, ki ji ne zmanjka idej za ustvarjanje, zato je tudi znana po svojih ustvarjalnih delavnicah, nakita, pisanja na majice … pa tudi s področja urejanja bloga. Je temu primeren tudi njen bodoči poklic? Predajte se zanimivim odgovorom intervjuvanke iz eDnevnika – Shade.

Svoj blog si začela pisati kot nočna ptica. Si nasplošno bolj aktivna ponoči, ko vse spi, se stemni? Morda temu primeren vzdevek – Shade?

… ja .. že od kar pomnim sem bolj nokturno bitje … če prav pomislim … sem že v zibelki povzročala zdrahe svojim staršem..:) … drugače pa se je vzorec podkrepil in izoblikoval najbolj v srednji šoli, ko sem v utehi noči pač našla več miru zase. Vzdevek shade … pa je nastal pri 12 letih … takrat bolj v načelu pubertetniških komplexov in razmer s svojo materjo … je pa zrastel z mano, se preoblikoval in je v ozadju rahlo večja filozofija … shade v prevodu pomeni senca ali odtenek … in najkrajša interpretacija mojega vzdevka je: »sem senca človeka … v katerega rastem …

Risanje je ena izmed tvojih strasti. Kaj te je nad tem tako navdušilo?

… verjetno kar vsi pozitivni odzivi … ljudi okoli mene, že v vrtcu. ) Drugače pa nebi vedela, ker doma pravzaprav nihče ne riše … izjema je mami, ki je začela nekaj let nazaj … pač … bile so barvice in bila je ljubezen na prvi pogled 🙂

Risati samega sebe, morda zelo težka naloga. Pa kljub temu, kaj bi poudarila?

… sprva bi poudarila, da se mi vidimo drugače 🙂 Če izvzamemo vse občutke, ki jih dobimo ob pogledu na lasten obraz je tu še druga reč … namreč sami se vidimo le v ogledalu in načeloma je odsev miren Z drugimi ljudi pa se pogovarjamo, smejemo, itd. ter tvorimo pravo paleto obraznih mimik. Sebe sicer še nikoli nisem risala 🙂 bi pa sprva posnela svojo fotografijo in si prihranila kar nekaj dela  … ob gledanju v ogledalo … 🙂 potem pa bi bilo vse odvisno od tega v kakšnem stilu bi se želela narisati.

Najbolj ponosna si na svoj izdelek – risbo?

… najbolj ponosna sem bila na svojo drugo razstavo, ki se je odvijala v drugem letniku srednje šole..navkljub temu, da sem uporabljala pastele je šlo za nevrjetno precizno delo … bilo je 10 slik, tematika pa škratje, vilinci ter ostala čarobna bitja. Nikoli ne bom pozabila koliko časa in truda sem vložila v profil enega trola ter v njegov oklep. Izdelovala sem ga 5 ur, brez prestanka, potem pa si zamislite … kakšni so bili moji občutki, ko sem naslednji dan ugotovila, da so mi prav vse slike pokradli … visele so natanko 3 ure … :). Tisti trol je bil in je še vedno moje “največje” delo … če ugrabitelj slučajno to bere  in če se najine poti še po večjem slučaju srečajo, te bom **CENZURA*** … 🙂 pridajam pa sliko dela, ki je tik za njim.

Lotila si se oblikovanja bloga, svojega kot tudi drugih. Si se priučila tega iz navodil predstavljenih na eDnevniku ali kako drugače?

… prvi nasvet mi je podelil ak in sicer kako se zamenja slika … potem je pri kakšni zanki priskočil tudi mint in na borisa turka … ne smem pozabiti, ko mi je razložil kako vstaviš link s sliko, seveda pa je pomagal tudi sam eD  Še vedno jamljem ideje iz njihovih osnovnih tabel.

S katerimi težavami se pri oblikovanju pogosto srečaš?

… tehnične težave so redke, če so se razrešijo same ali s pomočjo, večje probleme najdem v osnovni ideji, kako naj bi vse izgledalo in navsezadnje kaj je tej osebi všeč Nekateri so zelo natančni pri svojih opisih in željah, drugi bolj ohlapni in je težko vedeti kaj je za določeno osebo “lepo”..in kaj ne … sploh če le-te osebe nisem nikoli poprej brala … pač, nekdo napiše, da bi rad vse rdeče, jaz pa se vprašam: »le  kateri odtenek ima v mislih?«:)

Vsako delo je unikatno. Na katero celostno podobo, do sedaj narejeno, si najbolj ponosna?

… še ni videno ..: ) namreč, predstavljal mi je največji izziv, podarjen pa bo za novo leto … sheehs … 🙂 potem pa si dokaj uravnoteženo sledijo: burjin, ušatkin ter seveda lasten … 🙂 pa še kak bi se našel Ti so po “mojem okusu” … vsi pa vemo kako je s to raznolikostjo dojemanja estetike.

Si nasplošno zelo ustvarjalna duša. Je temu primeren tudi tvoj »bodoči« poklic?

… mhm … po zaključeni srednji zdravstveni šoli sem iskala šolo, ki naj bi potešila večino mojih zanimanj in tako pristala v študiju delovne terapije, saj je določen element le-te tudi holistični pristop do človeka ter njegov kreativni del značaja..

Segment življenja, ki je zate najpomembnejši?

… prijateljstvo … tukaj sploh ni dvoma … 🙂 zdravje … ljubezen … ustvarjanje … itd. So pri meni vse inferiorne osebam … ki so mi blizu …

Se na novo leto posebej pripraviš? Kako ga ponavadi praznuješ?

… hm … sama? … 🙂 ker ne pijem alkohola se vedno znova težko znajdem v prostoru polnem ljudi, ki mu podležejo v extremnih merah in zelo hitro mi postane dolgčas tako, da v večini v miru, z družbo tv ekrana, ob polnoči pa imam navado pogledat ognjemet v bližini ter narediti kak obisk sem in tja Letos bova skupaj s fantom … kje … kako in zakaj … nimam pojma … 🙂

Kaj si nazadnje storila prvič?

… včeraj … prvič jedla neko jajčno omako… :)))

Zaradi česa ti je vredno potočiti solze?

… zame je jok bolj neke vrste bolečinski ventil. Pustim da se stvari in krize nabirajo … potem pa izbruhnem tako da sem zabuhla še nekaj dni. Apak hvala bogu je to zelo redko.

Čemu se najbolj nasmejiš?

… jaz se skozi smejim … 🙂 Najboj pa me spravijo v smeh kakšne duhovite pripombe s kančkom črnega humorja ali interne fore … potem je tu še tretji kamen od sonca …:) Ni pa po mojem okusu humor v stilu stan in olia. Pač, če nekdo pade, se nanj zvrne vedro barve ali če si kolesar ob nekem banalnem podvigu, skakanja čez ograje uniči možnost potomstva, me kar zvije od bolečine. Tega ne morem gledati. Vedno pogledam stran ali zamižim.

Se spominjaš kakšnega dogodka, ko ti j bilo zelo nerodno? Le zakaj?

… uf … ja … hvala, ker si omenila in zdaj razprla stare rane … :))) ker je rahlo preveč oseben ga nebi opisala … ti pa ponudim..drugo najbolj sramotno dogodivščino, ki mi še zdaj pade na um. Seveda se je šlo za fanta. Seveda mi je bil všeč. Seveda je bilo v osnovni šoli. Seveda sem želela njega pozornosti in seveda sem padla pred njegove noge, v edino blatno lužo sredi sušnega obdobja … groza, ko bi se najraje kar utopila v tistem blatnem bazenčku. Sicer sem zdaj “odrasla” in se mi ne zdi nič takega, ampak vsakič, ko se spomnim pridejo poleg vsi občutki, ki sem jih imela takrat, da ne omenjam … sem bila zelo podvržena zardevanju … vsak dan sem odkrivala nove meje sramote … 🙂

Leto se počasi preveša v zadnjo četrtino. Kako bi ga opisala?

… leno a produktivno … črno in belo … vsega malo in seveda hitro mineva… 🙂

Ada Zupančič