Izkušnja rakavega bolnika z urgence UKC: žejen, premražen in prestrašen

Ta čas med najbolj pereče teme v državi sodi preobremenjenost urgence ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra, kjer bolniki na obravnavo čakajo po osem ur in več.

Svojo izkušnjo opisuje Pavel, ki okreva po operaciji rakavega tumorja. S hudo infekcijo se je znašel na urgenci: “Niso mi vzeli ne krvi, ne vode. Ležal sem v srednje velikih bolečinah, dobil sem injekcijo proti bolečinam, izmerili so mi vročino in pritisk. Vročina je bila že 39 stopinj. Bil sem žejen, zeblo me je, bil sem prestrašen …”

Pavel za situacijo ne krivi preobremenjenih in izčrpanih zdravnikov ter drugega medicinskega osebja.

Po njegovem je kriv sistem, v katerem je plačnikov zelo malo, potreb po zdravstvenih storitvah pa zelo veliko: “malo nas plačuje veliko, veliko ljudi pa se na veliko šlepa v imenu “solidarnosti“. Vmes pa je še mafija, ki zajeda velike količine denarja, ki priteka v zdravstvo ter birokrati in zdravstveni delavci, ki delajo malo za solidno plačo.

“Sprašujem se koliko ljudi zaradi slabe socialistične organizacije umre še preden ga vidi preobremenjen zdravnik?” še dodaja bloger. (fotogtafija je simbolična)