Kaj dejansko poganja naš BDP

Da bomo v naslednjih letih dosegali v svetu nižje stopnje gospodarske rasti, smo si verjetno vsi edini. Prisotna so precejšnja tveganja in negotovosti, od trgovinskih vojn do velike zadolženosti – a vse institucije še vedno napovedujejo gospodarsko rast. To sicer ni nobena garancija, da se kakšen upad gospodarske aktivnosti res ne zgodi, a vseeno. Za naslednja tri leta so tako napovedi za ZDA, Evropo in tudi Slovenijo pozitivne, čeprav s kako odstotno točko ali dvema nižjo rastjo kot smo jih beležili 2015 – 2017.

V skladu s temi trendi, se je tudi v Sloveniji v letošnjem tretjem kvartalu BDP povečal le za 2,3 odstotke glede na isto obdobje lani, kljub nekaj višjim pričakovanjem. Pri tem se izpostavlja predvsem domača potrošnja, ki se je povečala za 3,8 odstotkov, kar lahko hitro privede do napačnih zaključkov, kako trenutno gospodarsko rast poganja predvsem domače trošenje. V podatkih SURS-a je namreč tudi podatek, da je končna potrošnja gospodinjstev prispevala k rasti kar 2,2 odstotni točki, torej skoraj ves porast BDP.

Takšni izračuni predvsem pa tolmačenja namreč temeljijo na principih izračuna BDP po izdatkovni metodi (kje je bil BDP potrošen), ki pa ima pomembno omejitev. BDP se sicer računa tudi po proizvodni metodi (v kateri dejavnosti smo ga ustvarili) ter dohodkovni metodi (kako je BDP porabljen), pri čemer vsi izračuni privedejo do enakega rezultat. Če želimo pogledati omenjena odstopanja v tolmačenju, najprej nekaj načelnih (poenostavljenih) opredelitev ustvarjanja BDP…več (piše: Bine Kordež)