Kaj sploh želimo z Demografskim skladom

Ob trenutno aktualni razpravi okoli strateškega pomena Zavarovalnice Triglav, je v ozadju pravzaprav vprašanje Demografskega rezervnega sklada (DRS) in zagotavljanje virov za njegovo financiranje. Osnovni namen oblikovanja Demografskega sklada, ki naj bi ga ustanovili do konca letošnjega leta, je zagotavljanja dolgoročne stabilnost pokojninskega sistema. Vzpostavitev Sklada je opredelil Zakon o pokojninskem zavarovanju iz leta 2012, dodatno pa tudi Zakon o SDH. Po njem je predvideno, da se KAD letos preoblikuje v DRS, s posebnim zakonom pa naj bi se opredelili tudi drugi finančni viri Sklada. Vsi ti zapisani cilji imajo seveda vsesplošno podporo, na žalost pa Demografski sklad kakega večjega pomena pri izplačevanju pokojnin ne bo imel. Konkretni podatki nas hitro postavijo na realna tla, a pri pisanju zakonov in obljub se z njimi običajno nihče preveč ne ukvarja.

Poglejmo najprej nekaj številk o financiranju pokojninske blagajne. Vemo, da se je v zadnjih letih močno poslabšalo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev, seveda na škodo slednjih. Pred nastopom krize (2008) je bilo na 100 upokojencev še preko 170 zaposlenih, danes jih ni niti 140, kar seveda zahteva spremembe v financiranju ter tudi pri pogojih upokojevanja. Ne glede na precejšnja poslabšanja razmerij, pa se finančna slika države z že sprejetimi ukrepi zaradi tega ni tako močno poslabšala. Na spodnjem grafikonu je prikazan obseg izdatkov za pokojnine glede na BDP ter tudi njihov delež v skupnih javno-finančnih izdatkih Slovenije. V obdobju konjunkture (2004-2008) so se razmerja res izboljšala, a danes vseeno niso veliko drugačna kot pred desetimi, petnajstimi leti. Seveda pa so demografske projekcije slabe, zaradi česar bodo potrebni dodatni popravki pokojninskega sistema, le da DRS ne bo veliko rešil … več (piše Bine Kordež)