Kar so naredili s penzijami je, milo rečeno, katastrofa

V politiki je pogosto tako, da ljudstvo radi zamotijo z nečem, kar se zdi strašansko pomembno med tem pa se v ozadju mirno odvija vzporedno dogajanje kateremu ne posvečamo pozornosti. Dare Likar tako v svojem blogu izpostavlja sindikalno gibanje, ki ga opisuje kot pijano paravojaško enoto, ki je po bitki prišla pokrast delavcem še tisto malo, kar jim je ostalo.

Kot pravi, gredo na pogajanja in v mesec dni dolgem kreganju in boju zapravijo dodatke na delovno dobo, napredovanja, povišanje minimalca in tri dni dopusta nakar pridejo iz “ringa” razmršeni, zdelani in neprespani, a z zmagovitim izrazom na obrazu češ ohranili smo prevoz in malico. Dodaja še, da je kraljevski primer vzporednega dogajanja pokojninska reforma. Pa ne zaradi podaljševanja delovne dobe temveč izračunov povprečij let za odmero pokojnine, ki so zadnja leta tako bedni, da si je stvari kar težko predstavljati. (foto: Wikipedia)