Kdo ima korist od vojaških izdatkov

V medijih smo lahko prebrali »zaskrbljujočo« novico, kako je vrh NATA vse bolj nezadovoljen z višino sredstev, ki jih Slovenija namenja za obrambo. Po hodnikih Severnoatlantskega zavezništva naj bi se že slišala zbadljivka, kako naše obrambno ministrstvo vse bolj deluje kot socialna ustanova, ker naj bi pretežni del sredstev ministrstva namenjen za plače vojakov.

Po merilih NATA bi morali namreč kakih 20 % proračuna obrambnega ministrstva namenjati za opremo in naši predstavniki bodo ob zardevanju pred visokimi predstavniki zavezništva najbrž obljubljali, da se bomo ta odstopanja v naslednjih letih popravili. Seveda pri teh izdatkih ni omenjen nek dodatni, ekonomsko izredno pomembni vidik, o katerem bi bilo prav, da bi ga redno izpostavljali (pa smo najbrž tiho).

Iz proračuna je Slovenija lansko leto namenila obrambnemu ministrstvo 341 milijonov evrov sredstev (0,92 % BDP), rebalans proračuna za 2015 pa govori o nekaj nižji številki, 338 milijonov evrov ali 0,88 % predvidenega bruto domačega proizvoda. Voditelji držav NATA so se lani (pa že tudi večkrat pred tem) obvezali, da bodo v naslednjem desetletju približali cilju izdatkov za obrambo v višini 2 % BDP. Za Slovenijo bi to pomenilo več kot podvojitev vsote za te namene (poleg rasti BDP).

Kljub relativno precejšnjemu odstopanju od ciljev zavezništva, na lestvici držav vseeno nismo zadnji … več (piše Bine Kordež)