Kdorkoli je na oblasti, nas s katastrofalno politiko zadolževanja potiska v brezizhodno brezno.

Slovenija je svoj javni dolg v zadnjih nekaj letih povečala z dobrih 20 na 80 odstotkov BDP, pri tem pa dovoljšnje gospodarske rasti, ki bi omogočila izhod iz krize še ni, dodana vrednost raste prepočasi, gospodarsko okolje je neurejeno in nekonkurenčno, obstoječa oblast pa se ponovno zadolžuje.

“Priviligirani sloji so si uredili zakonodajo, ki jim omogoča mastno bogatenje, njihovim podpornikom in lakajem pa dovolijo, da pobirajo drobtinice iz njihovega korita,” piše Borut Petrovič Vernikov in nadaljuje: “Ljudje živijo pod stalnim stresom, da ne bodo mogli plačati položnic, njihovi otroci so v šolah lačni, upokojenci, ki zaenkrat še redno dobivajo pokojnine pa upajo, da jim bo predsednik Desusa še kar vnaprej zagotavljal penzije iz že itak prazne blagajne. Ko bo zmanjkalo tudi tukaj, se bo vse sesulo.”

Ob tem pa prihaja do srditega boja med zagovorniki in nasprotniki privatizacije, ki je sicer po blogerjevem mnenju odločujoč boj, ki pa s kvaliteto življenja večinskega sloja prebivalcev nima prav nič skupnega, ker si nekateri politični klani prizadevajo ohraniti zgolj svoj nedotakljiv vpliv tam, kjer mali človek nima prav nobene moči in je tudi nikoli ne bo imel.

“Človek se ob vsem tem vpraša, kako dolgo bo to še trajalo, bo kdo presekal ta gordijski vozel, ali pa se bomo vanj tako zapletli, da ga bodo morali presekati drugi,” zaključuje bloger.