Lokalne volitve brez presenečenj

(Piše: Sašo Ornik) Na koncu, po vseh preštetih glasovih, po vseh izjavah politikov, po končanem prvem krogu županskih volitev, je jasno, da kakšnih posebnih presenečenj ni. Da, udeležba je nizka, a ob slabem stanju v državi in dvajsetih letih za mnoge ne preveč posrečene verzije demokracije, je to pričakovano. Da, SDS in SLS sta vladne stranke pustili daleč za sabo, a to se je zgodilo tudi na prejšnjih lokalnih volitvah. Da, Janković je pobral dve tretjini glasov v Ljubljani, a to še ne pomeni, da je prav on  nekdo, ki bo čez nekaj let tako učinkovito pometel z vso desnico.

Da je Zoran Janković v Ljubljani slavil tako premočno, niso krivi samo mediji, ki so ustvarjali občutek, da je tekma že odločena, ampak tudi njegovi nasprotniki, ki v boj od začetka niso šli z vso močjo.  Zofija Mazej Kukovič in Mojca Kuclar Dolinar ne bi združeni v eni osebi in s podporo vso desnice mogli ogroziti župana prestolnice. Saj ne, da v SDS-u in NSi-ju tega ne bi vedeli. Prestolnico so preprosto predali. Zakaj, je vprašanje, na katerega vedo odgovor povedati v vodstvu obeh strank, a morebiti je to le posledica zavedanja, da bodo tako ali tako mnogo več dobili drugje.

Jankovićeva zmaga spet odpira vprašanja o njegovi nadaljnji politični karieri. Politična levica, razočarana nad Pahorjevim vodenjem, išče rešitelja in  uspešen župan prestolnice, menedžer z velikimi vizijami, se zdi takšen rešitelj. Seveda, o tej uspešnosti bi se dalo razpravljati in se še bo razpravljalo v prihodnosti, sploh še, če bodo ustvarjeni dolgovi potemneli Jankovićev drugi mandat.  Tudi ni mogoče rezultatov lokalnih volitev preprosto preslikati na državno raven in Jankovićevih skoraj 65% ne pomeni avtomatsko tudi 65% ali vsaj 50% na državni ravni. Težko, da bi v kakšni trdnjavi SDS-a in SLS-a, in teh je veliko, požel toliko podpore.

Prav ti stranki se lahko razglasita za zmagovalki lokalnih volitev, saj bosta pobrali večino županov in svetnikov. A potem, to spet ni nekaj nepričakovanega, saj sta že pred štirimi leti prav tako bili najbolj uspešni, medtem ko so stranke trenutne vladne koalicije ostale v ozadju. Sploh pri SLS-u, ki je dobila tako Maribor kot Celje, oba v prvem krogu, to ne pomeni neke večje moči na državni ravni. SLS ostaja šibka stranka, ki ji njena velika in močna organizacija na lokalni ravni ne omogoča na državni ravni igrati večje vloge. To v preteklosti ni uspelo niti Bojanu Šrotu, ki je v Celju dobil visokih 67,62%, niti ne gre pričakovati, da bi v prihodnosti uspelo Francu Kanglerju, ki se je z nekaj nad 50% rešil drugega kroga.

V sporočilu za javnost so v SDS zapisali, da so na lokalnih volitvah ‘volivke in volivci  s tem vladi pokazali rdeči karton ter dali priložnost programom strank opozicije.’ Ne gre zanikati, da so razmere v državi vplivale na slabše rezultate strank vladne koalicije. Drugega niti ni bilo pričakovati, a potem, popolnega sesutja vendarle ni bilo in predsednik vlade Borut Pahor ima prav, ko opozarja pred prehitrimi sklepi. Navsezadnje so državnozborske volitve še daleč in do takrat se zna marsikaj spremeniti. Jasno je tudi, da bo prvak opozicije Janez Janša skušal izkoristiti to zmago in mobilizirat svoje volivce. Po referendumskem porazu glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško mu je gotovo pravi obliž na rano reči naslednje: ‘V seštevku kaže, da je vladna koalicija na teh volitvah na nacionalnem nivoju prepričljivo izgubila.’

V resnici lahko v rezultatih vidijo znamenja bodočega uspeha. V SLS-u, da so še vedno močni na lokalni ravni in jim bo to nekega dne uspelo preliti tudi na državno raven. v NSi-ju, da vstajajo od mrtvih. V SDS-u, da so na dobri poti proti veliki zmagi. V koalicijskih strankah, da kljub težkim časom in padajoči podpori še niso izgubili toliko, da se v letu ali dveh ne bi zmogli spet povzpeti višje po lestvicah javnomnenjske podpore.

Na koncu še nekaj o nizki volilni udeležbi. Ta se je ustavila pod 51%, kar kaže na vedno večjo apatijo in nezaupanje državljanov do celotnega političnega razreda. Pri tem niti razne liste in neodvisni kandidati ne ustvarjajo kakšnega posebnega navdušenja.  Nad tem bi se veljajo zamisliti. Naša demokracija ni zdrava, če takšen odstotek ljudi ne vidi nobene želje in potrebe, da bi se udeležil volitev, če meni, da njihov glas ne šteje, ali da bo tako ali tako vse ostalo enako. Politični razred torej izgublja stik z množicami pod sabo. Kako lahko potem uspešno vodi državo, v katerikoli strankarski obleki že, je veliko vprašanje.

Sašo Ornik

Sašo Ornik – Jin  je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu