Med demokracijo in protesti v Turčiji

Ob poročanju o nasilnih protestih v Turčiji in še bolj nasilnem odzivu policije, je lahko pridobiti vtis, da gre le še za eno izmed revolucij v seriji, ki pretresajo regijo in z oblasti bolj ali manj uspešno izganjajo dolgoletne diktatorje, piše Sašo Ornik.

A, kot meni bloger, je problem v tem, da Recep Tayyip Erdogan ni diktator, saj je njegova politična stranka AKP v preteklih letih redno in z dokajšnjo lahkoto zmagovala na svobodnih volitvah in tako ni preveč verjetno, da protestniki predstavljajo večino Turkov. Tudi ravnanja policije po njegovem mnenju spadajo v isto ligo kot ravnanje policije drugod po Evropi.

Res pa je, da Turčija ni popolna demokracija, a kljub temu je vzgled številnim državam v regiji, kjer si uporniki želijo posnemati turški model poroke med zmerno islamistično politično stranko in demokratično državo. Dodaja, da če je kateri državi Turčija v tem trenutku najbolj podobna, je to Putinova Rusija. V nadaljevanju se tako bloger podreobneje razpiše na omenjeno temo.