Nova Evropa ali kolonija Rusije, Kitajske, Indije, ZDA?

Evropski projekt povezovanja, ki naj bi preprečil nove vojne med zgodovinskimi tekmeci, je v preteklih desetletjih prerasel gospodarske okvire in se ustavil nekje na pol poti do resnično delujoče skupne države. Združenih držav Evrope še nismo dočakali, kar pa imamo, je nedograjena stavba, ki presega želje tistih, ki želijo večjo moč držav članic in ne dosega želje tistih, ki želijo močnejšo unijo, začenja Sašo Ornik Jin, ki je bil in ostaja velik podpornik evropskega povezovanja in podpira močno zvezo.

Ne želi si namreč, da na naših tleh znova izbruhne vojna med nacionalnimi državami, hlepečimi po širjenju svojega ozemlja ali vsaj interesne sfere in, da se spremenimo v kolonijo kakšne Rusije, Kitajske, Indije ali ZDA. Pri čemer se je potrebno zavedati, kot še opozarja Ornik, da smo v resnici že na ravni na pol kolonije, odvisni od ameriške hegemonije.

Znotraj same EU se je poleg vsega razvil še sistem center periferija, pri čemer je jug obubožal, sever pa pri tem v resnici ni pridobil zelo veliko.

Širi se evroskepticizem, ko široke množice za svoje tegobe krivijo EU in jim lokalni voditelji ponujajo drugačno prihodnost v večji samostojnosti. Prav zato moramo stanje, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača, spremeniti. Ne moremo biti več ujetniki povezave, v kateri kot državljani ne moremo odločati, kdo nas bo v resnici vodil.

Toda vsem težavam navkljub meni, da odgovor ni razpad, ampak reforma. Svoje razmišljanje o novi Evropi pa zaključuje z izrazom podpore močni povezavi, Združenim državam Evrope, ki pa ne bi šle tako daleč, kot ZDA.