Od steklih psov desnice do lunatičnega desnega roba

8. Mar 2018 09:04

Takole je Marko Crnkovič zapisal februarja:

Govorim o kulturi javnega oglašanja. O podivjani, poniglavi, primitivni kulturi zmerjanja in zamerljivosti. O izgovorih, da je treba po vseh teh desetletjih levičarskega enoumja škartirati politično korektnost in v ta namen suspendirati osnovno vljudnost, da ne rečem civilizacijske norme političnega in medijskega komuniciranja. Prevrednotiti vse vrednote od sociale do kulture. Vse pomisliti in vse povedati. Z domnevno nujno neprizanesljivostjo. Vse je dovoljeno. Ker je demokracija. Resnica boli. Ergo, imamo pravico, da ljudem pljuvamo v obraz in se na vse poserjemo.

S svojim zapisom, v katerem je pozval, da je treba ustaviti ‘stekle pse desnice’, si je prislužil številne napade, toda v veliki meri je imel prav. Del politične desnice, taisti del, ki kot ne dovolj lojalnega označuje celo Žigo Turka, bivšega ministra v Janševi vladi in ki izloča vsakogar, ki dvomi o pravilni usmerjenosti vodje največje opozicijske stranke, je že zdavnaj izgubil vse zavore.

Zdi se, da nižje že ne morejo iti v svojih napadih. Vse je dovoljeno. Nič čudnega, če je potem desnici, sploh eni stranki, tako težko doseči večjo podporo med državljani. Težko jih je jemati resno. Bojijo se jih celo potencialni zavezniki, ampak ta strah nič ne koristi, saj na volitvah lahko vsak glasuje, kakor hoče.

Pred dnevi je Crnkovič olajšano zapisal, da je Žiga Turk našel boljšo oznako, ‘lunatični desni rob’. Dotaknil se je ob tem nečesa zanimivega, tega, kako pomemben je v tej državi v resnici twitter, lahko pa to razširimo kar na družabna omrežja … več (piše: Sašo Ornik – Jin).

Oznake: ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]