Poštenost – nujno zlo

Mitja Okorn, znani režiser filmskih hitov, ki smo ga napodili na Poljsko, se v nedavnem intervjuju zahvaljuje Majdi Širca in Stojanu Pelku, ker ga v domovini nista podprla:“… Tako da bi se še enkrat rad zahvalil vsem kulturnim ministrom in ministricam, še posebnoMajdi Širca, vsem državnim sekretarjem na ministrstvu za kulturo, predvsem Stojanu Pelku, vsem direktorjem Filmskega sklada inSlovenskega filmskega centra …

Razen pokojnega Francija Slaka in Jelke Stergel je bilo zelo malo ljudi s slovenske filmske scene, ki so mi resnično pomagali. Žal mi je bilo recimokulturnega ministra Žiga Turka, ki me je edini in takoj po izvolitvi kot edinega iz sveta filma povabil na sestanek in vprašal, kaj bi bilo treba postoriti, da bi izboljšali slovensko filmsko sceno …”

Tudi on je – podobno kot Cankarjeva Francka – dolgo časa v brezupu tekel za ”vozom normalnosti”, potem pa je, ko so mu že neštetokrat podstavili nogo, Sloveniji obrnil hrbet in se odpravil v tujino, v eno od tamkajšnjih ”oaz”, kjer je našel normalne, če že ne boljše pogojev za delo in življenje.

Slovenija je – tako v moralnem kot finančnem bankrotu – minuli teden polnila medije in forume z zmerljivkami in psovkami na račun tistih, ki so svoje denarne rezerve skrili v davčnih oazah. Ali bi svoj denar, če bi ga imela, odnesla tja tudi sama? … več (piše Milena Miklavčič)