Tomaž Pandur med Dantejem, Shakespearom in Goethejem

13. Apr 2016 19:12

Umrl je Tomaž Pandur. Nikoli ne bi pomislil, da je to možno, kaj šele sedaj in v tem trenutku napetih priprav na predstave Shakespearovega Kralja Leara v Skopju po vrnitvi iz Južne Amerike. Je umrl ali je izgorel?

To sem se v preteklosti spraševal ob smrtih dirigentov, kot sta bila Giuseppe Patane in Giuseppe Sinopoli, ki sta padla v nezavest med dirigiranjem oper in sta malo zatem za posledicami srčnega infarkta umrla v bolnišnici. Tudi Riccardo Muti je vsaj dvakrat med dirigiranjem v zadnjih letih padel v nezavest.

Tomaž Pandur je umrl na vajah. Takoj. Pesniško. Bil je pesnik, sanjač, vizionar, človek dialoga z epohalnimi dosežki preteklih dob, ne glede na to, ali so jih izkazovali pesniki, pisatelji ali dramatiki. Zanj so bili vsi odlični za dramsko režijo. Kot se za daleč nadpovprečnega Slovenca spodobi, ni dobil nobene najpomembnejše nacionalne nagrade ali odlikovanja. Vsi so mislili, da še ni čas (rečeno v oklepaju in za tolažbo)…

O Tomažu Pandurju piše Marijan Zlobec.

Oznake: , , , , , , , , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]