Primerjava v številkah: zaposleni vs. prekarci

Varno zaposlenim delodajalec praviloma zagotavlja vsaj 40 ur dela tedensko. Za svoje delo jim po zakonu pripada najmanj minimalna plača v višini 790,73 € oziroma neto 604,36 €.

Na drugi strani je za prekarce ena od možnosti, da jim “teče” vsaj nekaj delavskih pravic, pridobitev statusa “samozaposleni – samostojni podjetnik”. Za samo del pravic, ki jih imajo varno zaposleni, morajo mesečno plačati najmanj 341,20 €.

To so podatki o višini prispevkov, ki jih morajo od svoje bruto plače odšteti zaposleni oziroma prekarci. Te, poleg drugih podatkov, v tokratnem zapisu izpostavlja Rok Kralj.

Z njimi skuša prikazati, kako zelo je sistem zaposlovanja do temeljev nepravičen.

Prekercem nihče ne zagotavlja 40-urnega tedenskega dela. Če na primer zaslužijo 400 € mesečno (kar v mnogih poklicih sploh ni lahko), morajo še vedno plačati teh fiksnih 341,20 € (vedno me čudi, kako birokratom uspe izračunati tistih 20 centov na koncu zneska). In jim ostane neto 58,80 €!!! Od svoje “bruto plače” morajo torej odšteti neverjetnih 85,3 %. In potem jih državna statistika lepo šteje med redno zaposlene. In se šopiri po EU z zmanjševanjem nezaposlenosti.

58,80 € je torej neto plača nekoga, ki je v enem mesecu kot samozaposleni uspel zaslužiti 400 €. In mnogi mladi so ujeti v to sranje…