Se nam ponavlja zadnja kriza?

Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v 2009, prvem letu zadnje gospodarske in finančne krize, vseeno pa kaže (vsaj zaenkrat), da bodo ekonomske posledice manjše. V prejšnji krizi so imele banke na koncu skupaj kar okoli 10 milijard evrov izgub zaradi slabih posojil, letos do septembra so oblikovale samo za 100 milijonov manj slabitev. Število stečajev podjetij zaenkrat ne odstopa posebej od običajnih gibanj, pri plačah beležimo celo eno največjih realnih rasti in tudi število nezaposlenih se ni močno povečalo. Seveda se posamezniki in posamezna podjetja srečujejo z velikimi težavami, a celotna slika je precej manj kritična, kot so bila dogajanja v letu 2009 in kasneje.

Kot glavna razloga za manjše posledice bi lahko izpostavili dvoje:

• podjetja in banke so bile pred nastopom epidemije v bistveno boljši finančni kondiciji kot v času pred prejšnjo krizo,
• pomembno drugačni pa so tudi ekonomski ukrepi držav za spopadanje s krizo v primerjavi z načinom reševanja po letu 2008.

Za oboje bi pravzaprav lahko rekli, da so se vsi odločevalci (države, podjetniški sektor) veliko naučili iz napak zadnje krize. Pripravljenost ter ukrepanje je danes bistveno drugačno, boljše kot takrat – čeprav pa je zanimivo, da še danes redko kdo od nekdaj sodelujočih prizna, da so bile odločitve pred desetimi leti in več, napačne…več (piše: Bine Kordež)