Slovenec sem. Ni greh, lepo pa tudi ni.

Verzi, zloženi v znamenito pesem Gustava Ipavca “Slovenec sem” so napisani tako, da se besedilo poje ponosno, vzneseno. A ta narodna zavest, ponos, da smo Slovenci, je danes poteptana, umaknjena v neko skorajda sramežljivo ozadje. “Biti Slovenec sicer ni greh, ni pa lepo,” to stanje duha slikovito označuje Dare.

“In to nam gre res dobro iz ust. Govorjenje o tem, kako nizkotni, slabi ljudje smo. Potuhnjena, hlapčevska , zavistna, privoščljiva golazen,” ugotavlja bloger in dodaja, da  znamo pa povedati mnogo lepega o drugih narodih sveta.

Ob najnovejših davkih nas država v podtonu prepričuje, kako slabo in zaplankano, celo butasto primitivno je, da smo Slovenci tako navezani na svoje hišice, polja, na zemljo naših prednikov.

Poskrbeli bodo, da nanje ne bomo več tako navezani in da bomo ponotranjili občutek, da je bilo garanje in samoodpovedovanje v preteklosti traparija. Ne bo se več vredno truditi pri delu. Pridnost, ki zdaj pritiče našim, bo postala odvečna kategorija, ugotavlja Rado.