Slovenska zastava: kaj vse je z njo narobe

7. aprila 1848 je Lovro Toman na Wolfovi v Ljubljani prvič izobesil slovensko nacionalno zastavo – trobojnico barv, ki izvirajo iz grba dežele Kranjske, zastava je bila brez grba.

V času 2. Svetovne vojne so komunisti narodni zastavi dodali zvezdo, domobranci pa omenjeni grb dežele Kranjske. PO vojni so zmagovalci zvezdo ohranili vse do predosamosvijitvenega časa, ko se je pojavila velika dilema, kakšna naj bo zastava samostojne in neodvisne Slovenije.

Jože Bartolj dilemo opisuje takole: “progresivci, ki se jim ni hotelo odreči rdeče zvezde, niso pristali, da bi zastava in grb izgledala tako kot pred drugo sv. vojno, ker so slovensko trobojnico in kranjski grb na uniformah uporabljali domobranci. Konzervativci, ki so sicer prevzeli oblast na volitvah pa po drugi strani niso imeli dovolj velike večine, da bi zastavo in grb sprejeli sami.”

Sprejeta rešitev je bila torej komprosim in ti so vedno slabi in tako je tudi naša zastava veksilološko in heraldično slaba, piše Bartolj. Namesto grba imamo emblem, ki je povrh vsega postavljen še na napačno mesto, obenem je tako unikaten, da se ga ne da heraldično opisati.

A prave volje za spremembo zastave v Sloveniji ni, čeprav bo po Bartoljevem prepričanju zastavo in grb enkrat potrebno spremeniti in se pri tem nasloniti na narodovo zgodovino.