Strici iz ozadja si na oblasti želijo slovenskega Ciprasa

Še ena leva vlada, še en zasuk od (populističnih) opozicijskih stališč k dejanjem po notah (krute) realnosti. Značilnost zadnjih nekaj levonazorskih političnih strank, ki so v Sloveniji uspele dobiti volitve je, da so zmagali z obljubami, ki jih v realpolitiki niso mogli uresničevati. Posledično so hitro poniknile in strategi iz ozadja so jih zamenjali z novim predpripravljenim instant konceptom.

Vse se začne in konča pri privatizaciji – v igri so namreč veliki interesi, saj številne strukture živijo od črpanja denarnega toka iz državne srebrnine. In te ne bodo kar tako pustile, da se ta proda privatnim lastnikom.

“Nič ne sme spremeniti položaja, v katerem v državnih podjetjih cel kup odvetniških pisarn počasi pretaka davkoplačevalski denar na svoje račune preko sumljivih svetovalnih pogodb. Nič ne sme spremeniti absolutne politične kontrole nad nadzornimi svetovi in upravami družb, ki so strateško pomembni, pri čemer strateška pomembnost pomeni možnost za nadaljnje izčrpavanje,” situacijo opisuje Mitja Iršič. in dodaja:

“Igra uglednežev iz ozadja bo zmeraj ista, dokler se bo dalo. Po Cerarju se bo pojavil novi mesija na levici. In ljudje mu bodo zaupali, ker so tako slišali na 24ur, Dnevniku RTVSlo ter prebrali v Mladini in Delu. Ko ta zopet ne bo pravi, se ga bo začelo rušiti in pripravljati zamenjavo.”

Kot piše bloger, bo končni rezultat takega početja slovenski Cipras; nekdo, ki bo vendarle ustregel stricem v vsem, kar so si želeli. Tak, ki bo uslišal Kučanovo željo po privatizacijskem referendumu, pokazal sredinec EU in mednarodni skupnosti ter šel sklepat posle v Rusijo in Belorusijo.