Tomaž Celestina: levi novinarji znajo kritizirati tudi “svoje”, desni novinarji tega ne zmorejo

Levi – novinarji, intelektualci, analitiki, javne osebe, kdorkoli – si dovoljujejo, jemljejo in pogosto tudi uporabijo pravico do kritike “svojih”. Upajo in hočejo izraziti dvom, upajo tudi ostro oceniti, celo obsoditi poteze, ki se jim ne zdijo pravilne. Upajo se tudi soočiti z dejstvom, da je nekdo od tistih, ki sodi v njihovo svetovnonazorsko polje, storil nekaj narobe.

Pa druga stran? Desna, zlasti tista, ki zadnje čase utripa v ritmu ResnJJice? Ne pozna dvoma. Ne pozna premisleka. Ne pozna distance. Ne pozna kritike. In ne priznava tistih, ki skrenejo z ene, edine prave, njim dane in podeljene poti, med drugim zapiše novinar Tomaž Celestina.

Potem ko je novinar, ob včerajšnji potrditvi nove vlade, tvitnil: Slab obet. Ministri so za rdečo vrvjo nazdravljali meter od nas in se delali, kot da nas sploh ni. In šli, ko so zaprli hodnike. Sick., je naletel na odzive, ki so ga spodbudili k zapisu, kjer opisuje primere, ki rišejo ločnico, ko gre za odnos desnih in levih novinarjev.

Takoj po omenjenem tvitu ga je začelo slediti tudi nekaj tistih, ki tega, kot zapiše, pravzaprav skoraj ne bi smeli početi. Slediti so namreč začeli novinarju, ki je na zloveščem seznamu 571. Slediti so začeli novinarju, ki ga je SDS znala vlačiti po svojih spletnih straneh, ker da je nespoštljiv, itd..