Uspešnost dosedanjih vlad: primerjava dejanskih številk

Pred nami je verjetno kar precej mukotrpno sestavljanje trinajste slovenske vlade samostojne Slovenije. To je mogoče tudi čas za analizo uspešnosti dosedanjih vlad. Če pogledamo z ekonomskega vidika je dosedanjih dvanajst vlad delovalo v precej različnih razmerah. Prva Peterletova in Drnovškove vlade so začele v dokaj nestabilnih razmerah postavljanja države, čemu je potem sledila vse hitrejša gospodarska rast do finančne in gospodarske krize v letu 2008.

Sledilo je precej slabo zastavljeno reševanje nastalih razmer do ponovne oživitve v zadnjih letih. Na dosežene gospodarske rezultate je seveda močno vplivalo mednarodno okolje, še več pa smo k plusom in minusom prispevali sami, s svojimi politikami. Čeprav gibanja okvirno poznamo, pa je mogoče zanimivo te rezultate pogledati nekoliko podrobneje, s konkretnimi številkami in jih povezati z mandati posameznih vlad.

Podatkov je seveda ogromno, zato sem v analiziral predvsem dva in sicer: rast in obseg bruto domačega proizvoda, kot (še vedno) najbolj uporabnega kazalca gospodarske aktivnosti ter tudi (čeprav manj) blagostanja prebivalstva ter zadolževanje, kjer pa je poleg javnega dolga mogoče še bolj indikativno zadolževanje vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine.

Če ni dvoma, da uspešnost merimo z ustvarjenim dohodkom (BDP), je zelo pomembno tudi, ali smo ta dohodek ustvarili s pomočjo zadolževanja v tujini ali pa smo ustvarjali celo presežke. Zato je sprememba neto zadolžitve Slovenije do tujine včasih še bolj pomemben podatek kot javni dolg, čeprav gre pri tem seveda za zadolževanje tudi privatnih oseb… več številk in grafov (piše: Bine Kordež)