Včasih so “žlehtne” otroke dajali ciganom, danes homoseksualcem

6. Mar 2015 08:37

upor-protesti“Če bi bil homoseksualec, bi mi bilo v Sloveniji težko živeti. Morda bi nekje v Ljubljani še nekako dihal, živeti na podeželju obšankovskega mačizma pa bi me bilo groza. Norčevanje, posmeh, žaljenje „fegičev“ je na dnevnem redu,” meni Branko Cestnik, ki torkat piše o pasteh, “hudičevih ukanah”, ki niso tam kjer se zdijo, ampak mnogo bližje.

Kot pravi, sam trdno verjame v tri kategorična stališča: NE homofobiji, NE radikalizaciji, NE brez poglobitve.

In homofobija v Sloveniji obstaja in je problem, čeprav je zaradi zainteresiranega levičarskega aktivizma resda postala politkomisarska floskula, ki je vse bolj votla in ji več ne verjamemo.

Radikalizacija je dandanes vse bolj v trendu in Cestnik se sprašuje, ali se bo v skladu s trenutno splošno aktivistično „modo“ in v čustvenem naletu ob zadnjih dogodkih radikaliziralo tudi slovensko katolištvo.

Prepričan je, da po brutalni redefiniciji zakonske zveze, ki jo je opravil parlament 3. marca in z nekakšnim filozofskim saltom mortale zarisal obris nove državne ideologije z povsem prekucnjeno in silno nevarno vizijo človeškega bitja, katoličani ne bi smeli toliko staviti na megafon in na dobro izpeljano kampanjo, kot pa na resnico, ki biva v globini človeka.

“Ona sama sili proti površju. Pomagajmo ji!”

(v DS anketi – desni stolpec spodaj – vas sprašujemo ali se strinjate z možnostjo posvojitve otrok s strani homoseksualnih parov)

[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]