Bine Kordež: Zmote glede obdavčitve plač (II. del) – uvedba socialne kapice

V prejšnjem tekstu smo ugotavljali, da je obdavčitev plač v Sloveniji skoraj enaka kot v Avstriji, pri nižjih plačah celo nekaj ugodnejša. Do pomembnejših razlik prihaja le pri večjih plačah, ker imajo v Avstriji uvedeno tako imenovano socialno kapico. Tudi v Sloveniji je v zadnjem času veliko pobud za njeno uvedbo, čeprav bi se iz marsikaterih izjav (predvsem politikov) dalo sklepati, da zagovorniki večkrat niti ne vedo, kaj to pomeni in še manj, kakšne bi bile posledice njene uvedbe. Zato v tem drugem delu predstavitve obdavčevanja plač, nekaj več podatkov o učinkih uvedbe limita za plačilo socialnih prispevkov.

Osnovni argument zagovornikov uvedbe socialne kapice je ustrezno plačilo izobraženih kadrov, strokovnjakov, da ne bi zaradi ugodnejše davčne obravnave uhajali v tujino. Danes se poleg dohodnine, od plač obračunavajo tudi prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v skupini višini okoli 40 % od bruto plače (deloma podjetje, deloma zaposleni). Gre za plačilo zavarovanja za zdravstvene varstvo in pravico do pokojnine in upravičeni so argumenti, da se ta prispevek plačuje samo do določene višine, saj so tudi upravičenja iz njih limitirana. Zaradi tega je večina držav uvedla zgornjo mejo, do katere se plačuje to zavarovanje, konkretno Avstrija na višini 4.440 evrov bruto plače. Avstrijci torej plačujejo te prispevke v višini 39,9 % od bruto plače, a največ 1.772 evra mesečno. Pri nas znašajo 38,2 % ne glede na višino plače, torej brez omejitve navzgor (brez kapice), kar pomeni pri 20 tisoč evrov mesečne plače tudi 7.700 evrov. …več (piše Bine Kordež)